Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Diswantšho tša Bodumedi—Medu ya Tšona ya Bogologolo

Diswantšho tša Bodumedi—Medu ya Tšona ya Bogologolo

Diswantšho tša Bodumedi​—Medu ya Tšona ya Bogologolo

“Diswantšho ke tsela ya go re kgokaganya le go loka le bokgethwa bja Modimo le Bakgethwa ba Gagwe.”​—GREEK ORTHODOX ARCHDIOCESE OF AUSTRALIA

LETŠATŠING le le fišago tšhiri-tšhiri la August, mahlasedi a letšatši a fiša ka mo go tseneletšego manamelo a samente ao a yago go bodula-noši bja “Mma yo Mokgethwa Kudu wa Modimo,” kua sehlakahlakeng sa Tínos, Lewatleng la Aegean. Phišo ye e tlabolago ga e fokotše maikemišetšo a basepedi ba fetago 25 000 ba ineetšego ba Greek Orthodox bao ba sepelago ka go nanya ba leka go fihlelela seswantšho seo se kgabišitšwego ka bothakga kudu sa mmago Jesu.

Mosetsana yo a golofetšego, yo ka ntle le pelaelo a kwago bohloko gomme sefahlego sa gagwe se bontšhago a tlaletšwe, o abula ka matolo a a elago madi o šoro. Kgaufsi le yena, mokgekolo yo a sepetšego go tloga ka mošola wa naga, o šitwa go tšwela pele a sepela. Monna wa nywaga ya magareng yo a lego mafolofolo o tšhologa kudumela kudu ge a dutše a leka ka go fagahla go feta ka gare ga lešaba leo le kgorometšanago. Pakane ya bona ke go atla seswantšho sa Maria gomme ba se khunamele.

Batho ba ba sekametšego kudu bodumeding ka ntle le pelaelo kganyogo ya bona ya go rapela Modimo e tloga e le ya kgonthe. Lega go le bjalo, ke ba bakae bao ba lemogago gore boineelo bjo bjalo bja go ineela diswantšhong tša bodumedi bo thomile ditirong tša pele ga Bokriste ka nywaga-kgolo e mentši?

Go Phatlalala ga Diswantšho

Lefaseng la Orthodox, diswantšho di mo gohle. Meagong ya kereke, diswantšho tša Jesu, Maria le “bakgethwa” ba bantši di tla pele. Gantši badumedi ba hlompha diswantšho tše ka go di atla, go di thuntšhetša diorelo le dikerese tše di tšhumilwego. Go oketša moo, mo e ka bago nywako ka moka ya ma-Orthodox e na le sekhutlo sa yona sa diswantšho, mo go rapelwago gona. Ga se mo go sa tlwaelegago go Bakriste ba Orthodox go bolela gore ge ba rapela seswantšho, ba ikwa ba le kgaufsi le Modimo. Ba bantši ba dumela gore diswantšho di tletše ka kgaugelo e tšwago go Modimo le matla a go dira mehlolo.Mohlomongwe badumedi bao ba tla makatšwa ke go ithuta gore Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ga se ba ka ba amogela go dirišwa ga diswantšho borapeding. Puku ya Byzantium e bolela gore: “Ka ge Bakriste ba pele ba tšere go ferošwa dibete ke borapedi bja medimo ya diswantšho go bo-Juda, ba be ba sa amogele diswantšho le ge e le dife tše di hlomphegago tša batho ba bakgethwa.” Puku e swanago e bolela gore: “Go tloga Lekgolong la Bohlano la Nywaga go ya pele, diswantšho . . . di ile tša thoma go phatlalala ka lebelo borapeding bja phatlalatša le bja ka sephiring.” Ge e ba borapedi bja go dirišwa ga diswantšho bo sa tšwe Bokristeng bja lekgolong la pele la nywaga, gona bo thomile kae?

Go Latišiša Medu ya Bjona

Monyakišiši Vitalij Ivanovich Petrenko o ngwadile gore: “Go diriša ga diswantšho le setšo sa tšona go ka latišišwa go fihla morago kua pele ga mehla ya Bokriste gomme go be go ‘e-tšwa boheiteneng.’” Bo-ra-dihistori ba bantši ba a dumelelana, ba bolela gore medu ya borapedi bja diswantšho e hwetšwa madumeding a Babele ya bogologolo, Egipita le Gerika. Ka mohlala, go Gerika ya bogologolo diswantšho tša bodumedi di be di le ka mokgwa wa dihlwa-dieme. Go be go dumelwa gore di be di neilwe matla a swanago le a Modimo. Batho ba be ba nagana gore tše dingwe tša diswantšho tše di be di sa dirwa ka diatla eupša di be di wele go tšwa legodimong. Nakong ya menyanya e kgethegilego, diswantšho tše bjalo tša borapedi di be di sepetšwa ka mogwanto go dikologa motse, gomme di be di direlwa dihlabelo. Petrenko o itše: “Seswantšho sa borapedi se be se lebelelwa ke barapedi ba sona e le modimo ka bosona, gaešita le ge go ile gwa dirwa maiteko . . . a go dira phapano magareng ga modimo le seswantšho sa gagwe.”

Dikgopolo le ditiro tše bjalo di ile tša šwahlela bjang Bokristeng? Monyakišiši yoo o boletše gore, nywaga-kgolo ka morago ga lehu la baapostola ba Kriste, kudu-kudu kua Egipita, “dikgopolo tša Bokriste di ile tša ganetšwa ke ‘metswako ya ditumelo tša boheitene’tšeo di thomilego ditirong le ditumelong tša ba-Egipita, ba-Gerika, ba-Juda, ba-Bohlabela le ba-Roma tšeo di bego di dirwa kgaufsi le ditumelo le ditiro tša Bokriste.” E le mafelelo a seo, “ditsebi tša Bakriste di ile tša hwetša mokgwa wa [go tswakanya tumelo] gomme ba diriša dika tša boheitene, ba di kgokaganya gore di bope dika tše difsa tšeo di tswalanago le Bokriste, gaešita le ge ba be ba sa di hlwekiše ka mo go feletšego go ditutuetšo tša boheitene.”

Go se go ye kae diswantšho di ile tša fetoga selo se segolo bophelong bja bodumedi bja ka sephiring gotee le bja phatlalatša. Ka pukung ya The Age of Faith, ra-dihistori Will Durant o hlalosa kamoo se se ilego sa direga ka gona, ge a re: “Ge palo ya bakgethwa ba ba bego ba rapelwa e dutše e oketšega, go ile gwa thoma go ba le go nyakega ga gore di kgone go tsebja le go gopolwa; diswantšho tša bona le tša Maria di ile tša tšweletšwa ka dipalo tše dikgolo; gomme tabeng ya Kriste ga se ya ka ya ba sebopego sa Gagwe seo se inaganetšwego feela eupša le sefapano sa Gagwe se ile sa ba selo seo se hlomphegagogaešita le go bo-ma-dumela-tšohle, e ile ya fetoga pheko ya maleatlana. Tokologo ya tlhago ya batho ya go inaganela e ile ya fetoša dikgopotšo tše kgethwa, diswantšho le dihlwa-dieme gore e be dilo tšeo di hlompšhago; batho ba be ba di khunamela, ba di atla, ba gotetša dikerese le diorelo pele ga tšona, ba di apeša matšoba gomme ba leka go dira mehlolo go tšwa tutuetšong ya tšona ya ka sephiring. . . . Bo-tate le makgotla a Kereke ba be ba hlalosa leboelela gore diswantšho e be e se medimo, eupša e le feela dikgopotšo tša medimo; batho ba be ba sa nyake go dira diphapano tšeo.”

Lehono, ba bantši bao ba dirišago diswantšho tša bodumedi ba ka bolela ka mo go swanago gore diswantšho e fo ba dilo tšeo di hlompšhagoe sego tšeo di rapelwago. Ba ka bolela gore diswantšho tša bodumedi ke tše di dumeletšwegogaešita le go ba tše nyakegagoe le dithušo tša go rapela Modimo. Mohlomongwe o ikwa ka tsela e swanago. Eupša potšišo ke gore, Modimo o ikwa bjang ka se? Na e ka ba e le gore ruri go hlompha seswantšho go swana le go se rapela? Na mediro e bjalo ruri e ka tloga e e-⁠ba le mafelelo a kotsi a sa bonagalego?

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 4]

Seswantšho sa Bodumedi ke Eng?

Ka go se swane le dihlwa-dieme tšeo di dirišwago ke batho ba bantši borapeding bja Roma Katholika, diswantšho tša bodumedi ke tša mahlakore a mabedi tšeo di dirišwa go emela Kriste, Maria, “bakgethwa,” barongwa, baanegwa le ditiragalo tša Beibele goba ditiragalo tša histori ya Kereke ya Orthodox. Gantši di thalwa godimo ga diphaphathi tše di swaregago tša kota.

Go ya ka Kereke ya Orthodox, “diswantšho tša Bakgethwa ga di bonagale bjalo ka tša batho ba tlwaelegilego.” Le gona, diswantšho tšeo “di bonagala gabotse gaešita le ge motho a le kgole.” Gantši “ga go na meriti, goba ditsela tšeo seswantšho se bontšhago ge e ba e le bošego goba e le mosegare.” Le gona go dumelwa gore kota gotee le pente ya seswantšho “di tlala ka go ba gona ga Modimo.”

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 3]

© AFP/CORBIS

[Seswantšho go letlakala 4]

Go dirišwa ga diswantšho go ka latišišwa morago kua medirong ya boheitene