Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ba Thabetše Gore ba Ithutile go Bala!

Ba Thabetše Gore ba Ithutile go Bala!

Ba Thabetše Gore ba Ithutile go Bala!

DIKAROLONG tše dingwe tša Dihlakahlaka tša Solomon, 80 lekgolong ya bao ga bjale e lego Dihlatse tša Jehofa ba ile ba swanela ke go katana le bothata bja go se tsebe go bala le go ngwala. Se ga se a lekanyetša feela go tšeeng ga bona karolo dibokeng tša phuthego tša beke le beke eupša se dirile gore ba thatafalelwe ke go ruta ba bangwe ditherešo tša Mmušo. Na ruri go a kgonega gore batho ba bagolo bao le ka mohla ba sa kago ba swara phensele ba kgone go bala le go ngwala?

Poroutšha ya Apply Yourself to Reading and Writing, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa, e dirišitšwe diklaseng tša go ithuta go bala le go ngwala mo e ka bago phuthegong e nngwe le e nngwe ya Dihlatse tša Jehofa Dihlakahlakeng tša Solomon ka moka. Diphihlelo tše di latelago di bontšha kamoo ba bantši ba thušitšwego ka gona go kaonefatša boemo bja bona bja go tseba go bala ka lenaneo le. Sa bohlokwa kudu, go ithuta go bala go dirile gore ba kgone go nea bohlatse bjo bokaone mabapi le tumelo ya bona.—1 Petro 3:15.

Moromiwa yo a bego a abetšwe phuthegong yeo e nago le bagoeledi ba Mmušo ba ka godimo ga lekgolo o ile a lemoga gore thutong ya beke le beke ya Beibele ya Morokami, ba mmalwa ba be ba swara dikopi tša bona tša makasine le gona e be e le ba mmalwa ba bego ba nea ditlhaloso. Ka baka la’ng? Ba be ba sa tsebe go bala. Ge phuthego e tsebišwa ka go hlongwa ga sekolo bakeng sa go ithuta go bala le go ngwala, moromiwa o ile a ithapa ka lethabo go ba morutišigadi. Mathomong, go ile gwa tla barutwana ba sego kae, eupša go se go ye kae batho ba fetago 40 ba nywaga ka moka ba ile ba thoma go ba gona.

Mafelelo e ile ya ba afe? Moromiwa o laodiša gore: “Nakwana ka morago ga ge klase ya go ithuta go bala le go ngwala e thomile, ke ile ka ya mmarakeng ka iri ya botshelela mesong go rekela legae la baromiwa dijo. Ke ile ka bona ba bangwe ba barutwana gona moo, gaešita le ba ba nyenyane kudu, ba rekiša dikhokhonate le merogo. Ka baka la’ng? Ka gobane ba be ba nyaka go ba le tšhelete e lekanego ya go reka pene le puku ya go ngwalela bakeng sa go di diriša klaseng ya go ithuta go bala le go ngwala! Gape, go ba gona klaseng yeo go be go tutuetša motho go ba le kopi ya motho ka noši ya makasine wa Morokami.” O oketša ka gore: “Bjale, nakong ya Thuto ya phuthego ya Morokami, bafsa le batho ba bagolo ba tšea karolo ka mo go swanago gomme dipoledišano tša rena e ba tše di phelago.” Moromiwa yo o be a thabile e le ruri ge ditho tše nne tša klase di botšiša ge e ba di ka tšea karolo modirong wa boboledi wa phatlalatša wa go ruta, gobane di boletše gore di be di “sa tšhabe selo.”

Mafelelo a holago barutwana ka klaseng ya go ithuta go bala le go ngwala a fetetše ka kua ga go ithuta go bala le go ngwala. Ka mohlala, mosadi yo a sa dumelego wa Hlatse e nngwe e bile tlhoba-boroko go phuthego ka nywaga e mentši. O be a betša batho ka mafsika ge a befetšwe gaešita le go hlasela basadi ba bangwe ka phata. Ka dinako tše dingwe ge a be a e-ba gona dibokeng tša Bokriste le monna wa gagwe, o be a mo hufegela moo monna a ilego a bona bokaone e le gore a rwale digalase tša mahlo tše ntsho gore a se ke a latofatšwa ka gore o lebeletše basadi ba bangwe.

Lega go le bjalo, kapejana ka morago ga ge diklase tša go ithuta go bala le go ngwala di thomile, mosadi yo o ile a botšiša a tiišitše gore: “Na nka ba gona klaseng?” Karabo e bile ee. Go tloga ka nako yeo ga se a ka a fošwa ke klase goba seboka sa phuthego. O ile a šoma ka thata dithutong tša gagwe tša go ithuta go bala gomme o ile a gatela pele ka tsela e makatšago, e lego seo se ilego sa mo thabiša kudu. Kgopelo ya gagwe e latelago e bile ya go re: “Na nka swarelwa thuto ya Beibele?” Monna wa gagwe o ile a thabela go swara thuto le yena gomme o tšwela pele bokgoning bja gagwe bja go bala le go ngwala le tsebong ya gagwe ya Beibele.

Bakeng sa motho wa nywaga e 50 yo le ka mohla a sa kago a kgoma phensele, go fo swara phensele le go ngwala tlhaka e ka ba tlhohlo e kgolo kudu. Ba bangwe ba tšwa maphone menwaneng ka baka la go gatelela phensele letlakaleng megatong ya mathomong ya go ithuta. Ka morago ga dibeke ba katana le go laola phensele ka menwana, barutwana ba bangwe ba goeletša ka go myemyela ba re: “Ke kgona go ngwala ka go thelela!” Go thabiša bahlahli go bona barutwana ba gatela pele. Morutišigadi yo mongwe o itše: “Go thabiša kudu go ruta klase, gomme go leboga ga barutwana thulaganyo ye e tšwago go Jehofa gantši go bonagatšwa ka go opa magofsi ge klase e e-tšwa.”

Dihlatse tše tšeo bjale di tsebago go bala le go ngwala, di thaba gotee le baromiwa. Ka baka la’ng? Gobane bjale di ka kgona go diriša bokgoni bja tšona bja go bala le go ngwala gore di godiše Jehofa.

[Diswantšho go letlakala 8, 9]

Bafsa gotee le batho ba bagolo ba thabela diklase tša go ithuta go bala le go ngwala