Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Ge e ba go bjalo, bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

• Kwelobohloko ke eng, le gona ke ka baka la’ng Bakriste ba swanetše go e hlagolela?

Ke bokgoni bja go ipea boemong bja motho yo mongwe, bjalo ka go kwa bohloko bja motho yo mongwe ka dipelong tša rena. Bakriste ba eletšwa gore ba bontšhe go ‘kwelana bohloko, ba be le maikwelo a borutho a borwarre le go ba le kgaugelo.’ (1 Petro 3:⁠8, bapiša le NW.) Jehofa o re beetše mohlala wa go bontšha kwelobohloko gore re o latele. (Psalme 103:​14; Sakaria 2:​8, PK) Re ka loutša go kgomega ga rena tabeng ye ka go theetša, go šetša le go diriša matla a rena a go akanyetša.—4/15, matlakala 24-⁠6.

• Gore re hwetše lethabo la kgonthe, ke ka baka la’ng phodišo ya moya e swanetše go tla pele ga go fodišwa ka mo go feletšego mafokoding a mmele?

Batho ba bantši ba phetšego gabotse mmeleng ga ba thaba, ba aparetšwe ke mathata. Ka mo go fapanego, Bakriste ba bantši lehono bao ba nago le mafokodi a mmele ba thabile kudu go hlankeleng ga bona Jehofa. Bao ba holwago ke phodišo ya moya ba tla ba le sebaka sa go thabela go tlošwa ga mafokodi a mmele lefaseng le lefsa.—5/1, matlakala 6-7.

• Ke ka baka la’ng Ba-Hebere 12:​16 e bea Esau legorong letee le seotswa?

Pego ya Beibele e bontšha gore Esau o ile a bontšha boemo bja kgopolo bjo bo sekametšego meholeng ya kapejana le go nyatša dilo tše kgethwa. Ge e ba motho yo mongwe lehono a dumelela mohuta woo wa kgopolo go gola, o ka mo lebiša sebeng se segolo se bjalo ka bootswa.—5/1, matlakala 10-11.

• Tertullian e be e le mang gomme o tsebega ka’ng?

E be e le mongwadi le rathutatumelo yo a phetšego lekgolong la bobedi le la boraro la nywaga C.E. O tsebega ka go tšweletša dipuku tše mmalwa tša go šireletša Bokriste bja leina feela. Ge a be a nea tšhireletšo ya gagwe, o ile a tšweletša dikgopolo tša gagwe le dikgopolo tša filosofi tšeo di ilego tša thea motheo wa dithuto tše senyago, bjalo ka ya Boraro botee.—5/15, matlakala 29-​31.

• Ke ka baka la’ng dikarolwana tša leabela di sa ikarabelele ka mo go feletšego ka malwetši a batho, boitshwaro le lehu?

Bo-ra-thutamahlale ba phethile ka gore go bonagala go e na le sebaki sa karolwana ya leabela malwetšing a fapa-fapanego a batho gomme ba bangwe ba dumela gore boitshwaro bo laolwa ke dikarolwana tša rena tša leabela. Lega go le bjalo, Beibele e nea kwešišo ka mathomo a batho go akaretša le kamoo sebe le go se phethagale di ilego tša tlaiša batho ka gona. Le ge dikarolwana tša leabela di ka ba le karolo go bopeng dimelo, go se phethagale ga rena le tikologo ya rena le tšona di na le tutuetšo e kgolo.—6/1, matlakala 9-​11.

• Lengwalo la phaphirase le le hweditšwego Oxyrhynchus, Egipita, le neile bjang tshedimošo mabapi le go dirišwa ga leina la Modimo?

Lengwalo le la Jobo 42:​11, 12 go tšwa go Septuagint ya Segerika le na le Tetragrammaton (ditlhaka tše nne tša leina la Modimo ka Sehebere). Bjo ke bohlatse bja tlaleletšo bja gore leina la Modimo ka Sehebere le be le tšwelela ka go Septuagint, le tsopolwa gantši ke bangwadi ba Mangwalo a Bakriste a Segerika.—6/1, letlakala 30.

• Ditiragalo tša bošoro le tše kotsi tša balwantšhani tša Mmušo wa ba-Roma di bapišitšwe le dipapadi dife tše di bogelwago mehleng yeno?

Pontšho ya morago bjale ya kua Colosseum ya kua Roma, Italy, ile ya re gopotša ditiragalo tše di swanago ka go akaretša dikarolo tša bidio tšeo di gatišitšwego tša mehleng yeno tša go lwa ga dipoo, papadi ya matswele, mabelo a dikoloi le mabelo a dithuthuthu le go lwa ga babogedi ditiragalong tše dingwe tša dipapadi tša mehleng yeno. Bakriste ba pele ba ile ba kgolwa ka mo go tiilego gore Jehofa ga a rate bošoro goba batho ba šoro gomme le lehono Bakriste ga se ba swanela go rata bošoro. (Psalme 11:5)—6/15, letlakala 29.

• Ge re dutše re katanela go ba barutiši ba atlegago, re ka ithuta’ng mohlaleng wa Esera?

Esera 7:​10 e bontšha dilo tše nne tšeo Esera a di dirilego, dilo tšeo re ka katanelago go di ekiša. E re: “Esera pelo ya xaxwe e be [1] [e lokišeletšwa, NW] e sa lese xo hlwa è [2] nyaka molaô wa Morêna, le [3] xo dira se se bolêlwaxo ke wôna, le [4] xo ruta Isiraele melaô le dithswanêlô.” (mongwalo o sekamego ke wa rena.)—7/1, letlakala 20.

• Ke maemong afe a mabedi ao go ona mosadi wa Mokriste a ka rwalago hlogong?

Bjo bongwe ke bjo bo tšwelelago ka lapeng. Go rwala ga gagwe hlogong go bontšha go lemoga ga gagwe gore monna wa gagwe o ikarabela go eta pele ka thapelo le go nea tayo ya Beibele. Bjo bongwe ke medirong ya phuthego, moo a bontšhago go lemoga ga gagwe gore ditho tše ditona tše di kolobeditšwego di dumeletšwe ka Mangwalo go ruta le go laela. (1 Ba-Korinthe 11:​3-​10)—7/15, matlakala 26-7.

• Ke ka baka la’ng Bakriste ba dumela gore yoga e akaretša seo se fetago go fo itšhidulla mmeleng le gore ke e kotsi?

Morero wa yoga e le kotlo ke go dira gore motho a kgokagane le moya wo o phagametšego motho. Go fapana le molao wa Modimo, yoga e akaretša go emiša tsela ya tlhago ya go nagana. (Ba-Roma 12:​1, 2) Yoga e ka tsentšha motho kotsing ya go dirišana le meoya le bonoge. (Doiteronomio 18:​10, 11)—8/1, matlakala 20-2.