‘Ntateleng ka go se Kgaotše’

“Ké sôna se Le bileditšwexo sôna; xobane le Kriste ó tlaišitšwe ka ’baka la lena, a ba kêta-pele ya lena, xore Le tšeê ka mohlala wa xaxwe.”—1 PETRO 2:21.

1, 2. Ke ka baka la’ng mohlala o phethagetšego wa Jesu e le morutiši e se o re phagametšego kudu go o ekiša?

JESU KRISTE e be e le Morutiši yo mogolo kudu yo a kilego a phela. Go feta moo, o be a phethagetše, ga se a ka a dira sebe bophelong bja gagwe ka moka e le motho. (1 Petro 2:​22) Lega go le bjalo, na seo se bolela gore mohlala wa Jesu e le morutiši o re phagametše kudu rena batho ba sa phethagalago gore re ka o ekiša? Le gatee-tee.

² Ka ge re bone sehlogong se se fetilego, motheo wa thuto ya Jesu e be e le lerato. Gomme lerato ke selo seo ka moka ga rena re ka se hlagolelago. Gantši Lentšu la Modimo le re kgothaletša go gola le go kaonefatša lerato la rena la go rata ba bangwe. (Ba-Filipi 1:9; Ba-Kolose 3:​14) Le ka mohla Jehofa ga a letela gore dibopiwa tša gagwe di dire seo di ka se kgonego go se dira. Ge e le gabotse, ka ge ‘Modimo e le lerato’ gomme a re dirile ka seswantšho sa gagwe, go ka bolelwa gore o re dirile gore re bontšhe lerato. (1 Johane 4:8; Genesi 1:​27) Ka gona ge re bala mantšu a moapostola Petro ao a begilwego temaneng ya rena ya sehlogo, re ka arabela ka kgodišego. Re ka latela mehlala ya Kriste kgaufsi. Ge e le gabotse, re ka kwa taelo ya Jesu e rego: ‘Ntateleng ka go se kgaotše.’ (Luka 9:​23, bapiša le NW.) Anke re eleng hloko kamoo re ka ekišago lerato leo Kriste a le bontšhitšego, sa pele ka ditherešo tšeo a di rutilego gomme sa bobedi ka batho bao a ba rutilego.

Go Hlagolela Lerato la go Rata Ditherešo Tšeo re Ithutago Tšona

3. Ke ka baka la’ng ba bangwe ba hwetša go le thata go ithuta, eupša ke keletšo efe yeo e hwetšwago go Diema 2:​1-5?

³ E le gore re rate ditherešo tšeo re di rutago ba bangwe, re swanetše go rata go ithuta ditherešo tše bjalo. Lefaseng la lehono, lerato la mohuta woo ga se ka mehla le tlago gabonolo. Mabaka a bjalo ka go hlaelelwa ke thuto le mekgwa e mebe yeo e hlagoletšwego bofseng a dira gore ba bantši ba dule ba sa rate go ithuta. Lega go le bjalo, go bohlokwa gore re ithute go tšwa go Jehofa. Diema 2:​1-5 e re: “Ngwan’a-ka! Xe O ka dumêla dikeletšô tša-ka, ’me wa hlôkômêla ditaêlô tša-ka, Xe bohlale O bo sêkêxêla tsêbê, wa lebiša pelo y’axo mo xo  lexo thlaloxanyô, Xe O ka bitša temoxô wa hlabošetša thlaloxanyô ’ntšu la xaxo, Xe O ka [tšwela pele o, NW] e tsoma byalo ka leruô, wa [tšwela pele o, NW] e nyakišiša bo-ka ’humô le le fihlilwexo, Ké mo O tl’o xo tseba xo boifa Morêna, wa fihlêla xo tseba Modimo.”

4. Go bolela’ng go “lebiša” pelo, gomme ke pono efe yeo e tla re thušago go dira bjalo?

⁴ Ela hloko gore go ditemana 1 go fihla go 4, re kgothaletšwa leboelela gore re dire boiteko e sego feela bja go “dumêla” le go “hlôkômêla” tsebo, eupša gape le bja go “tšwela pele o e tsoma” le go “tšwela pele o e nyakišiša.” Lega go le bjalo, ke eng seo se tlago go re tutuetša go dira se ka moka? Ka gona, ela hloko polelwana e rego “lebiša pelo y’axo mo xo lexo thlaloxanyô.” Puku e nngwe ya ditšhupetšo e bolela gore keletšo ye “ga se feela kgopelo ya kgonthe ya go lebiša tlhokomelo; ke go nyakega ga boemo bjo itšego bja kgopolo: go amogela dithuto ka phišego.” Gomme ke eng seo se ka re dirago gore re amogele ka phišego go ithuta seo Jehofa a re rutago sona? Tsela yeo re bonago dilo ka yona. Re swanetše go lebelela “xo tseba Modimo” bjalo ka “leruô” le “ ’humô le le fihlilwexo.”

5, 6. (a) Go ka direga’ng ge nako e tšwela pele, gomme re ka thibela seo bjang? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re oketša mahumo a tsebo yeo re e hweditšego ka Beibeleng?

⁵ Ga go thata go ba le pono e bjalo. Ka mohlala, tsebo ya “xo tseba Modimo” yeo o ithutilego yona mohlomongwe e akaretša therešo ya gore Jehofa o rerile gore batho ba botegago ba phele ka mo go sa felego Paradeiseng mo lefaseng. (Psalme 37:​28, 29) Ge o be o thoma go ithuta therešo yeo, ka ntle le pelaelo o ile wa e lebelela e le lehumo la kgonthe, therešo yeo e tladitšego monagano le pelo ya gago ka kholofelo le lethabo. Go thwe’ng ga bjale? Ge nako e dutše e tšwela pele, na tebogo ya gago ya go leboga lehumo la gago e nyameletše? Ka gona, leka go dira dilo tše pedi. Sa pele, tsošološa tebogo ya gago, e lego go hlahloba ka mehla lebaka leo ka lona o tšeelago godimo therešo e nngwe le e nngwe yeo Jehofa a go rutilego yona, gaešita le tšeo o ithutilego tšona nywageng e mentši e fetilego.

⁶ Sa bobedi, tšwela pele o oketša lehumo la gago. Go feta moo, ge e ba ka mahlatse o ka epa lebje le bohlokwa, na o be o tla fo le tsenya ka potleng gomme wa sepela o kgotsofetše? Goba na o be o tla epa go bona ge e ba go na le a oketšegilego? Lentšu la Modimo le tletše ka mabje a bohlokwa a therešo. Go sa šetšwe gore o hweditše a makae, o ka hwetša a oketšegilego. (Ba-Roma 11:​33) Ge o dutše o epolla lebje le bohlokwa la therešo, ipotšiše gore: ‘Ke eng seo se dirago gore e be lehumo? Na le nnea temogo e tseneletšego ka semelo  sa Jehofa goba merero ya gagwe? Na le nea tlhahlo e šomago yeo e ka nthušago go latela mohlala wa Jesu?’ Go naganišiša ka dipotšišo tše bjalo go tla go thuša go aga lerato la gago la go rata ditherešo tšeo Jehofa a go rutilego tšona.

Go Bontšha Lerato la go Rata Ditherešo Tšeo re di Rutago

7, 8. Ke ditsela dife tše dingwe tšeo ka tšona re ka bontšhago ba bangwe gore re rata ditherešo tšeo re ithutilego tšona ka Beibeleng? Nea mohlala.

⁷ Ge re dutše re ruta ba bangwe, re ka bontšha bjang gore re rata ditherešo tšeo re ithutilego tšona ka Lentšung la Modimo? Ka go latela mohlala wa Jesu, re ithekga kudu ka Beibele modirong wa rena wa boboledi le wa go ruta. Mehleng ya morago bjale, batho ba Modimo lefaseng ka bophara ba kgothaleditšwe go diriša Beibele ka mo go oketšegilego bodireding bja bona bja phatlalatša. Ge o dutše o diriša tšhišinyo yeo, tsoma ditsela tša go tsebiša mong wa ntlo gore wena ka noši o tšeela godimo seo o se abago go tšwa ka Beibeleng.—Mateo 13:52.

⁸ Ka mohlala, nakwana ka morago ga tlhaselo ya botšhošetši kua New York City, kgaetšedi yo mongwe wa Mokriste o be a balela batho bao a bego a gahlana le bona bodireding bja gagwe lengwalo la Psalme 46:​1, 11. O be a thoma ka go botšiša batho ka tsela yeo ba bego ba lebeletšana ka gona le maemo a ka morago ga masetla-pelo. O be a theetša ka kelohloko dikarabelo tša bona, a di leboge ke moka a re: “Na nka abelana le wena lengwalo leo le tlogago le nkhomoditše nakong ye e thata?” Ke ba sego kae bao ba ilego ba gana, gomme go ile gwa ba le dipoledišano tše dintši tše di kgahlišago. Ge a bolela le bafsa, yena kgaetšedi yo gantši o re: “Go fihla ga bjale ke rutile Beibele ka nywaga e 50, gomme wa tseba ke eng? Ga se ka ka ka gahlana le bothata le bjo botee bjoo puku ye e ka se kgonego go nthuša go bo rarolla.” Ka go diriša matseno a kgonthe le a mafolofolo, re bontšha batho gore re tšeela godimo le go rata seo re ithutilego sona ka Lentšung la Modimo.—Psalme 119:​97, 105.

9, 10. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go diriša Beibele ge re araba dipotšišo tša mabapi le ditumelo tša rena?

⁹ Ge batho ba re botšiša ka ditumelo tša rena, re na le sebaka se sebotse sa go bontšha gore re rata  Lentšu la Modimo. Ka go latela mohlala wa Jesu, ga re fo thea dikarabo tša rena dikgopolong tša rena ka noši. (Diema 3:​5, 6) Go e na le moo, re diriša Beibele ge re araba. Na o boifa gore motho yo mongwe a ka go botšiša potšišo yeo o ka se kgonego go e araba? Ela hloko megato e mebedi e nepagetšego yeo o ka e tšeago.

¹⁰ Dira seo o ka se kgonago gore o itokišetše. Moapostola Petro o ngwadile gore: “ ’Me Morêna Modimo mo ’pelong tša lena Le Mo tsebê xe e le Mokxêthwa; Le dulê Lè loketše xo ipolêla ka kholofêlô ye e lexo mo xo lena xe Le fetola mang le mang e a Le sekišaxo ka yôna.” (1 Petro 3:​15) Na o loketše go emela ditumelo tša gago? Ka mohlala, ge e ba motho yo mongwe a nyaka go tseba lebaka leo ka lona o sa tšeego karolo metlwaeng goba mekgweng yeo e sego ya mangwalo, o se ke wa fo kgotsofalela go bolela gore, “E kgahlanong le bodumedi bja-ka.” Karabo e bjalo e ka šišinya gore o dumelela ba bangwe ba go direla diphetho le gore o ka ba o le setho sa sehlotswana sa bodumedi. Go ka ba kaone go bolela gore, “Lentšu la Modimo e lego Beibele le a e ganetša,” goba “E tla nyamiša Modimo wa-ka.” Ke moka o nee tlhaloso e kwagalago ya gore ke ka baka la’ng go le bjalo.—Ba-Roma 12:1.

11. Ke sedirišwa sefe sa go dira nyakišišo seo se ka re thušago go itokišetša go araba dipotšišo tša mabapi le ditherešo tša Lentšu la Modimo?

¹¹ Ge e ba o ikwa o sa itokišetša, ke ka baka la’ng o sa tšee nako o ithuta puku ya Go Boledišana ka Mangwalo ge e ba e hwetšagala ka leleme la geno? * Kgetha dihlogo tše sego kae tšeo mohlomongwe batho ba ka botšišago ka tšona, gomme o sware ka hlogo dintlha tše itšego tša Mangwalo. Dula o swere puku ya gago ya Go Boledišana le Beibele ya gago. O se ke wa dika-dika go di diriša ka bobedi, o botša motho yo a nyakago go tseba gore o na le sedirišwa sa go dira nyakišišo seo o tla ratago go se diriša bakeng sa go thuša go hwetša karabo ya Beibele dipotšišong tšeo di botšišitšwego.

12. Re ka arabela bjang ge e ba re sa tsebe karabo ya potšišo ya Beibele?

¹² Leka gore o se tshwenyege ka mo go sa nyakegego. Ga go na motho yo a sa phethagalago yo a nago le dikarabo ka moka. Ka gona ge o botšišwa potšišo ya Beibele yeo o ka se kgonego go e araba, ka mehla o ka araba ka mokgwa wo: “Ke leboga ge o rotošitše potšišo ye e kgahlišago. Go ba gona, ga ke tsebe karabo, eupša ke kgonthišegile gore Beibele e bolela ka taba yeo. Ke rata go dira nyakišišo ya Beibele, ka gona ke tla dira nyakišišo mabapi le potšišo ya gago gomme ka boa go wena.” Tšhišinyo e bjalo ya kgonthe le ya boikokobetšo e ka bula tsela bakeng sa dipoledišano tše di tšwelago pele.—Diema 11:2.

Lerato la go Rata Batho Bao re ba Rutago

13. Ke ka baka la’ng re swanetše go boloka boemo bjo bo nepagetšego ka bao re bolelago le bona?

¹³ Jesu o ile a bontšha lerato la go rata batho bao a bego a ba ruta. Re ka mo ekiša bjang tabeng ye? Le ka mohla ga se ra swanela go hlagolela boemo bja kgopolo bja go se be le taba le batho bao ba re dikologilego. Ka mo go kgonthišeditšwego, ‘ntwa ya mohla-mogolo wa Modimo Ra-matla-ohle,’ e kgaufsi kudu go feta le ge e le neng pele, gomme ba bantši gare ga batho ba dimilione tše dikete ba tlo fedišwa. (Kutollo 16:​14; Jeremia 25:​33) Lega go  le bjalo, ga re tsebe gore ke bomang ba tlago go phela gomme ke bomang ba tlago go hwa. Kahlolo yeo e tla ba nakong e tlago gomme e tla dirwa ke yoo Jehofa a mmeilego, Jesu Kriste. Pele ga ge kahlolo e ka dirwa, re lebelela motho yo mongwe le yo mongwe e le yo a ka bago mohlanka wa Jehofa.—Mateo 19:​24-26; 25:​31-33; Ditiro 17:31.

14. (a) Re ka itlhahloba bjang go bona ge e ba re kwela batho bohloko? (b) Re ka bontšha kwelobohloko le kgahlego ya motho ka noši go ba bangwe ka ditsela dife tše di šomago?

¹⁴ Ka gona, ka go swana le Jesu re nyaka go kwela batho bohloko. Re ka ipotšiša gore: ‘Na ke kwela bohloko batho bao ba radiilwego ke maaka a bohlale le maano a ditho tša lefase le tša bodumedi, bopolitiki le tša kgwebo? Ge e ba ba bonagala ba sa thabele molaetša woo re ba tlišetšago wona, na ke nyaka go kwešiša lebaka leo ka lona ba ikwago ka tsela yeo? Na ke lemoga gore nna, goba ba bangwe ga bjale ba hlankelago Jehofa ka potego ba kile ba ikwa ka tsela e swanago? Na ke dirile gore mokgwa wa-ka wa boboledi e be o feto-fetogago ka mo go swanetšego? Goba na ke ba hlapa diatla e le ba se nago kholofelo?’ (Kutollo 12:9) Ge batho ba lemoga kwelobohloko ya rena ya kgonthe, ba sekamela go arabeleng molaetšeng wa rena. (1 Petro 3:8) Kwelobohloko gape e ka re šušumetša go bontšha kgahlego e kgolo kudu bathong bao re gahlanago le bona bodireding bja rena. Re ka ngwala fase dipotšišo tša bona le dilo tšeo ba tshwenyegilego ka tšona. Ge re boela, re ka ba bontšha gore re be re dutše re nagana ka mantšu a bona a ketelong e fetilego. Gomme ge e ba go na le thušo yeo ba e nyakago kapejana ka nako yeo, re ka kgona go ba nea thušo e šomago.

15. Ke ka baka la’ng re swanetše go lebelela dika tše dibotse bathong, gomme re ka dira bjalo bjang?

¹⁵ Go etša Jesu, re lebelela dika tše dibotse bathong. Mohlomongwe motswadi yo a se nago molekane o dira boiteko bjo bobotse bja go godiša bana ba gagwe. Mohlomongwe monna o katanela go fepa lapa la gagwe. Motho yo a tšofetšego o bontšha kgahlego ditabeng tša moya. Na re lemoga dika tše bjalo bathong bao re gahlanago le bona gomme ra ba reta ka mo go swanetšego? Ka go dira bjalo, re gatelela dilo tšeo re swanago ka tšona gomme se se ka bula tsela ya go nea bohlatse ka Mmušo.—Ditiro 26:​2, 3.

Boikokobetšo bo Bohlokwa go Bontšheng Lerato

16. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go dula re le ba boleta le ba nago le tlhompho go bao re bolelago le bona?

¹⁶ Lerato la go rata batho bao re ba rutago le tla re šušumeletša go ela hloko temošo e bohlale ya Beibele e rego: “Temoxô [“tsebo,” NW] yôna e a xoxomoša; se se axišaxo ké leratô.” (1 Ba-Korinthe 8:1) Jesu o be a na le tsebo e ntši, lega go le bjalo le ka mohla ga se a ka a ikgogomoša. Ka gona ge o abelana ditumelo tša gago le ba bangwe, phema segalo sa lentšu sa ngangišano goba moya wa boikgantšho. Pakane ya rena ke go fihlelela dipelo le go gogela batho ditherešong tšeo re di ratago kudu. (Ba-Kolose 4:6) Gopola gore ge Petro a be a eletša Bakriste gore ba dule ba itokišeditše go emela therešo, o akareditše keletšo ya gore re swanetše go dira bjalo “ka bolêta le ka xo boifa.” (1 Petro 3:​16) Ge e ba re le boleta le ba ba nago le tlhompho, go ka ba bonolo kudu go gogela batho go Modimo yo re mo hlankelago.

17, 18. (a) Re swanetše go arabela bjang go boemo bja kgopolo bja go ganetša mabapi le go swanelega ga rena re le badiredi? (b) Ke ka baka la’ng go tseba maleme a bogologolo a Beibele go se bohlokwa go barutwana ba Beibele?

¹⁷ Ga go nyakege gore re kgahliše batho ka tsebo ya rena goba thuto. Ge e ba ba bangwe tšhemong ya geno ba gana go theetša motho le ge e le ofe yo a se nago di-degree tša yunibesithing goba maemo a phagamego, o se dumelele boemo bja bona bja kgopolo go go nyamiša. Jesu o ile a hlokomologa kganetšo ya gore ga se a tsena dikolo tša maemo a godimo tša bo-rabi tša mehleng ya gagwe; le gona ga se a ineela go kgetholleng mo go tlwaelegilego ka go leka go kgahliša batho ka tsebo ya gagwe e ntši.—Johane 7:15.

¹⁸ Boikokobetšo le lerato di bohlokwa kudu go badiredi ba Bakriste go feta tekanyo le ge e le efe ya thuto ya lefase. Morutiši yo Mogolo Jehofa, o re dira gore re swanelege bakeng sa bodiredi. (2 Ba-Korinthe 3:​5, 6) Le gona go sa šetšwe seo ba bangwe ba baruti ba Bojakane ba se bolelago, ga go hlokagale gore re ithute maleme a Beibele a bogologolo e le gore re swanelege go ba barutiši ba Lentšu la Modimo. Jehofa o buduletše Beibele gore e ngwalwe ka mantšu a kwagalago le a lebanyago moo motho yo mongwe le yo mongwe a ka  kwešišago ditherešo tša yona tše bohlokwa. Ditherešo tšeo di dula di sa fetoge gaešita le ge di fetoletšwe ka maleme a makgolo-kgolo. Ka gona gaešita le ge tsebo ya go tseba maleme a bogologolo ka dinako tše dingwe e ka ba e holago, ga e bohlokwa. Go oketša moo, go ikgantšha ka bokgoni bja go tseba maleme go ka dira gore motho a lahlegelwe ke seka seo se lego bohlokwa go Bakriste ba therešogo rutega gabonolo.—1 Timotheo 6:4.

19. Ke ka kgopolo efe bodiredi bja rena bja Bokriste e lego tirelo?

¹⁹ Ga go na pelaelo gore bodiredi bja rena bja Bokriste ke modiro wo o nyakago boemo bja kgopolo bja boikokobetšo. Ka mehla re lebana le kganetšo, go se thabele gaešita le tlaišo. (Johane 15:​20) Lega go le bjalo, ka go phethagatša bodiredi bja rena ka potego, re dira tirelo ya bohlokwa. Ge e ba re tšwela pele go hlankela ba bangwe ka boikokobetšo modirong wo, re ekiša lerato leo Jesu Kriste a le bontšhitšego batho. Nagana: Ge e ba re be re tla swanela go bolela go batho ba sekete bao ba sa thabelego goba bao ba ganetšago e le gore re fihlelele motho o tee yo a swanago le nku, na seo e be e ka se be se se swanelwago ke maiteko? Se swanetše! Ka gona ka go phegelela modirong, re sa lese, re hlankela ka potego bao ba swanago le dinku bao re sa dutšego re tla ba fihlelela. Ka ntle le pelaelo Jehofa le Jesu ba tla kgonthišetša gore batho ba bantši ba bohlokwa ba tla hwetšwa gomme ba thušwa pele bofelo bo fihla.—Hagai 2:7.

20. Ke ditsela dife tše dingwe tšeo ka tšona re ka rutago ka mohlala?

²⁰ Go ruta ka mohlala ke tsela e nngwe ya go bontšha go rata ga rena go hlankela ba bangwe. Ka mohlala, re nyaka go ruta batho gore go hlankela Jehofa “Modimo yo a thabilego,” ke tsela ya bophelo e phalago tšohle le e kgotsofatšago kudu yeo motho a ka e sepelago. (1 Timotheo 1:​11, NW) Ge ba dutše ba lebeletše boitshwaro bja rena le ditirišano tša rena le baagišani ba rena, bao re tsenago le bona sekolo le bašomi-gotee le rena, na ba ka kgona go bona gore re thabile e bile re kgotsofetše? Ka mo go swanago, re ruta barutwana ba Beibele gore phuthego ya Bokriste ke lefelo la lerato lefaseng leo le se nago lerato le la bošoro. Na barutwana ba rena ba ka bona gabonolo gore re rata bohle ka phuthegong le gore re šoma ka thata go boloka khutšo le ba bangwe?—1 Petro 4:8.

21, 22. (a) Go itlhahloba mabapi le bodiredi bja rena go ka re lebiša gore re itire ba hwetšagalago dibakeng dife? (b) Ke eng seo se tlago go ahla-ahlwa dihlogong tša tokollong e latelago ya Morokami?

²¹ Ka dinako tše dingwe, boemo bja kgopolo bja go rata bodiredi bja rena bo ka re tutueletša go itlhahloba gape. Ka go dira bjalo ka potego, ba bantši ba hwetša gore ba boemong bja go oketša tirelo ya bona ka go tsenela bodiredi bja nako e tletšego goba ka go hudugela go yo hlankela moo go nyakegago thušo e kgolo. Ba bangwe ba dirile phetho ya go ithuta leleme le šele bakeng sa go hlankela setšhaba se se golago sa bahudugedi tšhemong ya gabo bona. Ge e ba dibaka tše bjalo di go bulegetše, di naganišiše ka kelohloko le ka thapelo. Bophelo bja tirelo bo tliša lethabo le legolo, kgotsofalo le khutšo ya monagano.—Mmoledi 5:11.

²² Ka ditsela ka moka, anke re tšweleng pele go ekiša Jesu Kriste ka go aga lerato la rena la go rata ditherešo tšeo re di rutago le la go rata batho bao re ba rutago. Go hlagolela le go bontšha lerato dibopegong tše tše pedi go tla re thuša go thea motheo o mobotse wa go ba barutiši ba swanago le Kriste. Lega go le bjalo, re ka aga bjang motheong o bjalo? Tokollong e latelago ya Morokami, dihlogo tše di latelanago di tla ahla-ahla e mengwe ya mekgwa e lebanyago ya go ruta yeo Jesu a e dirišitšego.

[Mengwalo ya ka tlase]

O tla Araba Bjang?

• Re na le kgonthišetšo efe ya gore mohlala wa Jesu e le morutiši ga se o re phagametšego kudu gore re ka o ekiša?

• Re ka bontšha bjang gore re rata ditherešo tšeo re ithutilego tšona ka Beibeleng?

• Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go dula re ikokobeditše ge re dutše re gola ka tsebo?

• Ke ditsela dife tše dingwe tšeo ka tšona re ka bontšhago lerato la go rata batho bao re katanelago go ba ruta?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 16]

Dira seo o ka se kgonago gore o itokišetše

[Diswantšho go letlakala 16, 17]

Ge e ba o tšeela godimo “xo tseba Modimo,” o ka diriša Beibele ka mo go atlegago

[Seswantšho go letlakala 18]

Re bontšha go rata batho ka go abelana le bona ditaba tše dibotse