Ekišang Morutiši yo Mogolo

“Ké xôna yang Le dirê dithšaba ka moka barutiwa . . . ka xo ba ruta xo boloka tšohle tše ke Le laetšexo tšôna.”—MATEO 28:​19, 20.

1, 2. (a) Ke ka kgopolo efe ka moka ga rena re lego barutiši? (b) Ge go tliwa tabeng ya go ruta, ke boikarabelo bofe bja moswana-noši bjoo Bakriste ba therešo ba nago le bjona?

NA O morutiši? Ka kgopolo e itšego, ka moka ga rena re barutiši. Nako e nngwe le e nngwe ge o bontšha mosepedi yo a timetšego tsela, o bontšha mošomi-gotee le wena kamoo a ka dirago mošomo o itšego ka gona goba o hlalosetša ngwana kamoo a ka tlemago dieta tša gagwe ka gona, o a ruta. Go thuša ba bangwe ka ditsela tše bjalo go tliša kgotsofalo e itšego, na ga go bjalo?

² Mabapi le go ruta, Bakriste ba therešo ba na le boikarabelo bja moswana-noši. Re laetšwe go ‘dira ditšhaba barutiwa, re ba rute.’ (Mateo 28:​19, 20) Ka gare ga phuthego le gona re na le dibaka tša go ruta. Banna bao ba swanelegago ba bolelelwa go hlankela e le “badiši le barutiši,” ka kgopolo ya go aga diphuthego. (Ba-Efeso 4:​11-13, bapiša le NW.) Medirong ya bona ya letšatši le letšatši ya Bokriste, basadi ba godilego tsebong ba swanetše go ba ‘barutiši ba tše botse’ go basadi ba bafsa. (Tito 2:​3-5, PK) Ka moka ga rena re kgothaletšwa go kgothatša badumedi-gotee le rena, gomme re ka latela keletšo yeo ka go diriša Beibele go aga ba bangwe. (1 Ba-Thesalonika 5:​11) Ke tokelo gakaakang go ba morutiši wa Lentšu la Modimo le go aba mehola ya moya yeo e ka bago le ditšhegofatšo tša nako e telele!

3. Re ka kaonefatša bjang go atlega ga rena re le barutiši?

³ Lega go le bjalo, re ka kaonefatša bjang go atlega ga rena re le barutiši? Selo sa bohlokwa ke ka go ekiša Morutiši yo Mogolo, Jesu. Ba bangwe ba ka ipotšiša gore, ‘Eupša re ka ekiša Jesu bjang? O be a phethagetše.’ Ke therešo gore re ka se be barutiši ba phethagetšego. Go sa dutše go le bjalo, go sa šetšwe bokgoni bja rena re ka dira seo re ka se kgonago go ekiša tsela yeo Jesu a rutilego ka yona. Anke re ahla-ahleng kamoo re ka dirišago mekgwa ya gagwe e menepolelo e bonolo, dipotšišo tše atlegago, go nea mabaka ka tsela e kwagalago le diswantšho tšeo di swanelago.

Go Ruta ka Polelo e Bonolo

4, 5. (a) Ke ka baka la’ng polelo e bonolo e le sebopego sa bohlokwa sa therešo ya Beibele? (b) E le gore re rute ka polelo e bonolo, ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re ele hloko tlotlontšu ya rena?

⁴ Ditherešo tša motheo tša Lentšu la Modimo ga se tše raraganego. Jesu ge a rapela o itše: “Ke a Xo rêta, Wene Tate . . . ka xobane tšeo O di fihletše ba bohlale le ba thlaloxanyô ’me wa di utollêla ba e lexo bana.” (Mateo 11:​25) Jehofa o dirile gore merero ya gagwe e utollelwe bao ba nago le dipelo tše botegago le tše ikokobeditšego. (1 Ba-Korinthe 1:​26-28) Ka gona, polelo e bonolo ke sebopego sa motheo sa therešo ya Beibele.

⁵ Ge o swara thuto ya legae ya Beibele goba o dira maeto a go boela bathong ba thabelago, o ka ruta bjang ka polelo e bonolo? Go ba gona, re ithutile’ng go Morutiši yo Mogolo? Go kgonthišetša gore batheetši ba gagwe bao bontši bja bona e bego ‘e se ba mangwalo gomme ba sa rutega’ ba be ba mo kwešiša, Jesu o ile a diriša polelo e bonolo yeo ba bego ba e kwešiša. (Ditiro 4:​13) Ka gona, e le gore re rute ka polelo e bonolo, senyakwa sa mathomo ke gore re ele hloko tlotlontšu ya rena.  Ga se ra swanela go diriša mantšu goba dipolelo tša boikgantšho e le gore re dire gore therešo ya Lentšu la Modimo e be e kgodišago kudu go ba bangwe. ‘Bonatla bjo bo bjalo bja polelo’ e ka ba bjo bo nyenyefatšago, kudu-kudu go bao ba nago le thuto goba bokgoni bjo bo lekanyeditšwego. (1 Ba-Korinthe 2:​1, 2) Mohlala wa Jesu o bontšha gore mantšu a bonolo ao a kgethilwego ka kelohloko a ka fetišetša therešo ka matla a magolo.

6. Re ka phema bjang go imetša morutwana wa Beibele ka tsebišo e ntši kudu?

⁶ E le gore re rute ka polelo e bonolo, re swanetše go ela hloko go phema go imetša morutwana wa Beibele ka tsebišo e ntši kudu. Jesu o be a naganela mafokodi a barutiwa ba gagwe. (Johane 16:​12) Le rena ka mo go swanago re swanetše go naganela morutwana. Ka mohlala, ge re swara thuto ka puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego, ga go nyakege gore re hlalose taba e nngwe le e nngwe. * Le gona ga go nyakege gore re kitimele go fetša tsebišo, bjalo ka ge eka go fetša karolo e ntši ya taba ke selo sa bohlokwa kudu. Go e na le moo, ke ga bohlale go lekanyetša lebelo la thuto go ya ka dinyakwa le bokgoni bja morutwana. Pakane ya rena ke go thuša morutwana go ba morutiwa wa Kriste le morapedi wa Jehofa. Re swanetše go tšea nako le ge e le efe e nyakegago go thuša morutwana yo a thabelago go kwešiša gabotse seo a ithutago sona. Ka gona, therešo e ka kgoma pelo ya gagwe gomme ya mo šušumeletša go gata mogato.—Ba-Roma 12:2.

7. Ke ditšhišinyo dife tšeo di ka re thušago go ruta ka polelo e bonolo ge re nea dipolelo ka phuthegong?

⁷ Ge re nea dipolelo ka phuthegong, kudu-kudu ge e ba go na le bao ba sa tšwago go thoma go kopanela gare ga batheetši, re ka bolela bjang polelo yeo e “kwêxaxo”? (1 Ba-Korinthe 14:9) Ela hloko ditšhišinyo tše tharo tšeo di ka thušago. Ya pele, hlalosa mantšu le ge e le afe a sa tlwaelegago ao o tla swanelago go a diriša. Kwešišo ya rena ya go kwešiša Lentšu la Modimo e re neile tlotlontšu ya moswana-noši. Ge e ba re diriša dipolelwana tše bjalo ka “molaki yo a botegago le yo bohlale,” “dinku tše dingwe” le “Babele yo Mogolo,” re ka swanela ke go di hlalosa ka mafoko a bonolo ao a dirago gore seo di se bolelago e be seo se kwagalago gabotse. Ya bobedi, phema go rarela. Mantšu a mantši kudu, a boletšwego ka go naba kudu a ka dira gore batheetši ba lahlegelwe ke kgahlego. Go kwagala go tlišwa ke go fokotša mantšu le mafoko a sa nyakegego. Ya boraro, o se ke wa leka go akaretša taba e ntši kudu. Nyakišišo ya rena e ka tšweletša ditaba tše dintši tšeo di kgahlišago. Eupša go kaone go rulaganya taba ka dintlha tše sego kae tše dikgolo, o diriša feela tsebišo yeo e thekgago dintlha tšeo le yeo e godišwago ka mo go kwagalago nakong yeo e neilwego.

Go Diriša Dipotšišo ka mo go Atlegago

8, 9. Re ka kgetha bjang potšišo yeo e dumelelanago le kgahlego ya mong wa ntlo? Nea mehlala.

⁸ Gopola gore Jesu o be a e-na le bokgoni kudu go dirišeng dipotšišo go dira gore barutiwa ba gagwe ba ntšhe sa mafahleng a bona, go ba tutuetša le go tlwaetša go nagana ga bona. Ka dipotšišo tša gagwe, Jesu o ile a kgoma le go fihlelela dipelo tša bona ka tsela e bonolo. (Mateo 16:​13, 15; Johane 11:​26) Go etša Jesu, re ka diriša bjang dipotšišo ka mo go atlegago?

⁹ Ge re bolela ka ntlo le ntlo, re ka diriša dipotšišo go tsoša kgahlego, go itokišeletša tsela ya go bolela ka Mmušo wa Modimo. Re ka kgetha bjang potšišo yeo e dumelelanago le dikgahlego tša mong wa ntlo? E ba yo a šetšago. Ge o batamela ntlo, gaša mahlo a gago go e dikologa. Na go na le dibapadišwa ka jarateng, tšeo di bontšhago gore go na le bana ka gae? Ge e ba go le bjalo, re ka botšiša gore, ‘Na o kile wa ipotšiša gore lefase le tla ba bjang ge bana ba gago ba gola?’ (Psalme 37:​10,  11) Na go na le dikgonyu tše mmalwa mojakong wa ka pele, goba na go na le tshepedišo ya tšhireletšo? Re ka botšiša gore: ‘Na o nagana gore go tla ka gwa ba le nako yeo ka yona batho ba swanago le nna le wena re ka ikwago re šireletšegile ka magaeng a rena le setarateng?’ (Mika 4:​3, 4) Na go na le botseno bjoo ditulo tša digole di kgonago go tsena go bjona? Re ka botšiša gore: ‘Na go tla ka gwa ba le nako yeo motho yo mongwe le yo mongwe yo a phelago a tlago thabela boemo bjo bobotse bja tša maphelo?’ (Jesaya 33:​24) Ditšhišinyo tše dintši di ka hwetšwa ka pukung ya Go Boledišana ka Mangwalo. *

10. Re ka diriša bjang dipotšišo go ‘ga’ dikgopolo le maikwelo a pelo ya morutwana wa Beibele, eupša ke eng seo re swanetšego go dula re se gopola?

¹⁰ Re ka diriša bjang dipotšišo ka mo go atlegago ge re swara dithuto tša Beibele? Ka go se swane le Jesu, re ka se kgone go bala dipelo. Lega go le bjalo, dipotšišo tše bohlale eupša e le tšeo di dumelelanago le maemo di ka re thuša go ‘ga’ dikgopolo le maikwelo a pelo ya morutwana. (Diema 20:5) Ka mohlala, a re re re ithuta kgaolo ya “Lebaka Leo ka Lona go Phela Bophelo bja go Boifa Modimo go Tlišago Lethabo,” ka pukung ya Tsebo. E hlalosa pono ya Modimo ka go se botege, bootswa le ditaba tše dingwe. Morutwana a ka araba ka mo go nepagetšego dipotšišo tše di gatišitšwego, eupša na o dumelelana le seo a ithutago sona? Re ka botšiša gore: ‘Na pono ya Jehofa ka ditaba tše bjalo ke e kwagalago go wena?’ ‘O ka diriša bjang melao ye ya motheo ya Beibele bophelong bja gago?’ Lega go le bjalo, dula o gopola go nyakega ga go ba yo a hlomphago, o nea morutwana seriti. Re ka se nyake go botšiša dipotšišo tšeo di lešago morutwana wa Beibele dihlong goba go mo nyenyefatša.—Diema 12:18.

11. Diboledi tša phatlalatša di ka diriša dipotšišo ka mo go atlegago ka ditsela dife?

¹¹ Diboledi tša phatlalatša le tšona di ka diriša dipotšišo ka mo go atlegago. Dipotšišo tšeo re sa letelago gore batheetši ba rena ba di arabe ke tšeo di ka ba thušago go nagana le go nea mabaka. Jesu ka dinako tše dingwe o be a diriša dipotšišo tše bjalo. (Mateo 11:​7-9) Go oketša moo, ka morago ga mantšu a matseno, seboledi se ka diriša dipotšišo go akaretša dintlha tše dikgolo tšeo di tlago go ahla-ahlwa. Se ka re, “Poledišanong ya rena lehono, re tlo ahla-ahla dikarabo tša dipotšišo tše di latelago . . . ” Ke moka, phethong se ka bolela ka dipotšišo tšeo bakeng sa go boeletša dintlha tše dikgolo.

12. Nea mohlala o bontšhago kamoo bagolo ba Bakriste ba ka dirišago dipotšišo go thuša modumedi-gotee go hwetša khomotšo ka Lentšung la Modimo.

¹² Modirong wa bona wa bodiši, bagolo ba Bakriste ba ka diriša dipotšišo go thuša ba “dipelo tše di tapilexo” go hwetša khomotšo Lentšung la Jehofa. (1 Ba-Thesalonika 5:​14) Ka mohlala, go thuša motho yo a ikwago a nyamile, mogolo a ka lebiša tlhokomelo go Psalme 34:​19. E re: “Jehofa o kgaufsi le ba dipelo tše di robegilego, gomme o phološa ba moya o setlegilego.” (PK) Go kgonthišetša gore motho yo a nyamilego o bona kamoo seo se šomago go yena ka noši, mogolo a ka botšiša gore: ‘Jehofa o kgaufsi le mang? Na ka dinako tše dingwe o ikwa o ‘robegile pelo’ e bile o ‘setlegile moya’? Ge e ba go le bjalo ka ge Beibele e bolela gore Jehofa o kgaufsi le ba bjalo, na seo ga se bolele gore o kgaufsi le wena?’ Kgonthišetšo e bjalo e botho e ka tsoša moya wa motho wa pelo e nyamilego.—Jesaya 57:15.

Go Nea Mabaka ka Tsela e Kwagalago

13, 14. (a) Re ka nea mabaka bjang le motho yo a bolelago gore ga a dumele go Modimo yo a ka se mmonego? (b) Ke ka baka la’ng re se ra swanela go letela gore ke batho ka moka ba tlago go kgodišega?

¹³ Bodireding bja rena re nyaka go fihlelela  dipelo ka go nea mabaka ka tsela e kwagalago le ya go phegelela. (Ditiro 19:8; 28:​23, 24) Na seo se bolela gore re swanetše go ithuta go diriša go nea mabaka ka tsela e raraganego e le gore re kgodiše ba bangwe ka therešo ya Lentšu la Modimo? Ga go bjalo le gatee. Go nea mabaka ka tsela e kwagalago ga se gwa swanela go ba mo go raraganego. Ditaba tše di kwagalago tšeo di newago ka mokgwa o bonolo gantši ke tšeo di atlegago kudu. Ela hloko mohlala.

¹⁴ Re ka arabela bjang ge motho yo mongwe a re ga a dumele go Modimo yo a ka se kgonego go mmona? Re ka nea mabaka ka molao wa tlhago wa sebaki le mafelelo. Ge re lebelela mafelelo, re dumela gore go swanetše go ba go na le sebaki. Re ka re: ‘Ge e ba o be o le tikologong e lego lekatana gomme wa hwetša ntlo e agilwego gabotse yeo e bego e na le dijo (mafelelo), ka ntle le pelaelo o tla dumela gore motho yo a itšego (sebaki) o agile ntlo yeo gomme a tlatša diraka tša yona. Ka mo go swanago, ge re bona bohlatse bja se se dirilwego se bonagala ka mo go lego molaleng le bontši bja dijo ka go seo se ka bitšwago diraka tša lefaseng (mafelelo), na ga se mo go kwagalago go dumela gore Motho yo a itšego (sebaki) o a ikarabela?’ Beibele e bea ntlha ye gabonolo ka gore: “Xobane malapá ka moka a na le baaxi ba ôna; xomme Mo-axa-tšohle ké Modimo.” (Ba-Hebere 3:4) Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore go nea mabaka ga rena e ka ba mo go kwagalago gakaakang, ga se batho ka moka bao ba tla kgodišegago. Beibele e re gopotša gore ke feela bao ba “sekametšego ka mo go swanetšego” bao ba tlago go ba badumedi.—Ditiro 13:​48, NW; 2 Ba-Thesalonika 3:2.

15. Ke tsela efe ya go nea mabaka yeo re ka e dirišago go gatelela dika tša Jehofa le ditsela tša gagwe, gomme ke mehlala efe e mengwe yeo e bontšhago kamoo re ka dirišago tsela e bjalo ya go nea mabaka?

¹⁵ Go ruteng ga rena, go sa šetšwe gore re bodireding bja tšhemo goba re ka phuthegong, re ka diriša tsela ya go nea mabaka ka mo go kwagalago go gatelela dika tša Jehofa le ditsela tša gagwe. Mokgwa woo o atlegago ka mo go kgethegilego ke wa go nea mabaka wa ‘kudu gakaakang’ woo Jesu ka dinako tše dingwe a ilego a o diriša. (Luka 11:​13; 12:​24) Go ithekgilwe ka go se swane, mokgwa wo wa go nea mabaka e ka ba o nago le tutuetšo e tseneletšego. Go pepentšha go se kwagale ga thuto ya mollo wa dihele, re ka re: ‘Ga go na tate yo lerato yoo a ka otlago ngwana wa gagwe ka go tsenya seatla sa ngwana ka mollong. Kgopolo ya mollo wa dihele e swanetše go ba e le e sa kgahlišego kudu gakaakang go Tatago rena yo lerato wa legodimong!’ (Jeremia 7:​31) Go ruta gore Jehofa o hlokomela bahlanka ba gagwe e le motho ka o tee ka o tee re ka re: ‘Ge e ba Jehofa a tseba e nngwe le e nngwe ya dinaledi tše dikete tše dimilione ka leina, o swanetše go hlokomela kudu gakaakang batho bao ba mo ratago le bao ba rekilwego ka madi a bohlokwa a Morwa wa gagwe!’ (Jesaya 40:​26; Ditiro 20:​28) Go nea mabaka ka tsela e bjalo e matla go ka re thuša go fihlelela dipelo tša ba bangwe.

Diswantšho Tšeo di Swanelago

16. Ke ka baka la’ng diswantšho di le bohlokwa go ruteng?

¹⁶ Diswantšho tšeo di atlegago ke motswako woo o ka dirago gore go ruta ga rena e be mo go kganyogegago go ba bangwe. Ke ka baka la’ng diswantšho di le bohlokwa go ruteng? Morutiši yo mongwe o itše: “Bokgoni bja go nagana ntle le go ba le seswantšho sa seo se bolelwago kgopolong ke e nngwe ya dilo tše thata kudu tšeo motho a ka di fihlelelago.” Diswantšho di gatelela diswantšho tša kgopolo tšeo di nago le morero ka dikgopolong tša rena, di re thuša kudu go kwešiša dikgopolo tše difsa. Jesu o be a na le bokgoni bjo bogolo bja go diriša diswantšho. (Mareka 4:​33, 34) Anke re eleng hloko kamoo re ka dirišago mokgwa wo wa go ruta ka gona.

17. Ke mabaka afe a mane ao a dirago gore seswantšho e be seo se atlegago?

¹⁷ Ke’ng seo se dirago gore seswantšho e be se atlegago? Sa pele, se swanetše go swanela batheetši ba rena, re diriše maemo ao batheetši ba rena ba ka a kwešišago gabonolo. Re gopola gore Jesu o ile a hlama bontši bja diswantšho tša gagwe go tšwa bophelong bja letšatši le letšatši bja batheetši ba gagwe. Sa bobedi, seswantšho se swanetše go dumelelana le ntlha yeo e dirwago. Ge e ba papišo e le yeo e sa swanelago, seswantšho se ka fo timetša batheetši ba rena. Sa boraro, seswantšho ga se sa swanela go ba le ditaba tše dintši tšeo e sego tša bohlokwa. Gopola gore Jesu o neile ditaba tše di  lego bohlokwa eupša a tlogela ditaba tšeo e sego tša bohlokwa. Sa bone, ge re diriša seswantšho, re swanetše go kgonthišetša gore seo se se bolelago se a kwagala. Go sego bjalo, ba bangwe ba ka fo se kwešiše seo se se rutago.

18. Re ka nagana bjang diswantšho tšeo di swanelago?

¹⁸ Re ka nagana bjang diswantšho tšeo di swanelago? Ga go nyakege gore re nagane dikanegelo tše telele le tšeo di raraganego. Diswantšho tše kopana e ka ba tšeo di atlegago kudu. Leka go fo nagana ka mehlala ya ntlha yeo e ahla-ahlwago. Ka mohlala, a re re re ahla-ahla taba ya go lebalela ga Modimo gomme re nyaka go bontšha ntlha yeo e bolelwago go Ditiro 3:​19, moo e rego Jehofa o ‘phumola’ diphošo tša rena. Seo ka bosona ke seka-polelo se matla, eupša ke mohlala ofe wa kgonthe woo re ka o dirišago go bontšha ntlharaba? sepontšhe? Re ka re: ‘Ge Jehofa a re lebalela dibe, o di phumola bjalo ka ge eka o diriša sepontšhe (goba raba).’ Go bonolo go kwešiša ntlha ya seswantšho se bjalo se bonolo.

19, 20. (a) Re ka hwetša kae diswantšho tše dibotse? (b) Ke mehlala efe ya diswantšho tše di atlegago tšeo di gatišitšwego ka dipukung tša rena? (Bona gape le lepokisi.)

¹⁹ O ka hwetša kae diswantšho tšeo di swanelago, go akaretša mehlala ya kgonthe bophelong? Di nyake bophelong bja gago ka noši goba ditlogong le diphihlelong tše di sa swanego tša badumedi-gotee. Diswantšho di ka kgethwa go tšwa methopong e mengwe e mentši, go akaretša dilong tše di phelago le tšeo di sa phelego, dilo tša ka lapeng goba tiragalong ya morago bjale yeo e tsebjago kudu setšhabeng. Tsela e atlegago kudu ya go hwetša diswantšho tše dibotse ke go dula o phafogile, ‘go šetša ka kelohloko’ maemong a letšatši le letšatši ao a re dikologilego. (Ditiro 17:​22, 23, bapiša le NW.) Puku e nngwe ya tšhupetšo ya mabapi le go bolela phatlalatša e hlalosa gore: “Seboledi seo se šetšago bophelo bja batho le dibopego tša bjona tše di fapa-fapanego, seo se bolelago le batho ba mehuta ka moka, seo se hlahlobago dilo ka sekgaufsi le go botšiša dipotšišo go fihlela se di kwešiša, se tla kgoboketša dikgopolo tše dintši tša diswantšho tšeo di tla se thušago kudu ge di nyakega.”

²⁰ Go na le mothopo o mongwe woo o humilego ka diswantšho tše di atlegagoMorokami, Phafoga! le dipuku tše dingwe tšeo di tšweletšwago ke Dihlatse tša Jehofa. O ka ithuta mo gontši ka go ela hloko kamoo dikgatišo tše di dirišago diswantšho. * Ka mohlala, nagana ka seswantšho se se dirišitšwego go serapa 11 sa kgaolo 17 ya puku ya Tsebo. Se bapetša dimelo tše di fapa-fapanego ka phuthegong le dikoloi tše di fapa-fapanego tše di sepelago kgaufsi le wena mmileng. Ke’ng seo se se dirago gore e be se atlegago? Ela hloko gore se theilwe maemong a letšatši le letšatši, se dumelelana gabotse le ntlha yeo e gatelelwago gomme seo se se rutago se kwagala gabotse. Re ka diriša diswantšho tšeo di gatišitšwego go ruteng ga rena, mohlomongwe ra di dira gore di dumelelane le dinyakwa tša morutwana wa Beibele goba go di beakanya gore re di diriše polelong.

21. Ke meputso efe e tlišwago ke go ba morutiši yo a atlegago wa Lentšu la Modimo?

²¹ Meputso ya go ba morutiši yo a atlegago ke e megolo. Ge re ruta, re abelana le ba bangwe; re diriša tše dingwe tša dilo tša rena go ba thuša. Go nea mo go bjalo go tliša lethabo, ka gobane Beibele e re: “Lethabo la go nea le feta la go newa.” (Ditiro 20:​35, NW) Go barutiši ba Lentšu la Modimo, lethabo leo ke lethabo la go tseba gore re tsentšha selo se sengwe sa bohlokwa bja kgonthe le bjo bo swarelelagotherešo mabapi le Jehofa. Le gona re ka ba le kgotsofalo yeo e tlišwago ke go tseba gore re ekiša Morutiši yo Mogolo, Jesu Kriste.

[Mengwalo ya ka tlase]

Na o a Gopola?

• Re ka ruta bjang ka polelo e bonolo ge re swara thuto ya legae ya Beibele? ge re nea polelo ka phuthegong?

• Re ka diriša bjang dipotšišo ka mo go atlegago ge re bolela ka ntlo le ntlo?

• Re ka diriša bjang go nea mabaka ka tsela e kwagalago go gatelela dika tša Jehofa le ditsela tša gagwe?

• Re ka hwetša kae diswantšho tše di swanelago?

[Dipotšišo tša Thuto]

 [Lepokisi/Seswantšho go letlakala 23]

Na o Gopola Diswantšho tše?

Tše di latelago ke diswantšho tše sego kae tše atlegago. Ke ka baka la’ng o sa lebelele tšhupetšo gomme o ele hloko kamoo seswantšho se thušitšego go gatelela ntlha yeo e ahla-ahlwago?

• Go swana le baletši ba meropa goba seopedi seo se nago le bokgoni, bao ba nyakago go aga lenyalo leo le atlegilego ba ithekga kudu ka molekane yo a swanetšego.Morokami, May 15, 2001, letlakala 16.

• Go ntšha maikwelo a gago go swana le go foša kgwele. O ka e foša gabonolo goba wa e foša ka matla ao e lego gore e ka baka kgobalo.Phafoga!, January 8, 2001, letlakala 10.

• Go ithuta go bontšha lerato go swana le go ithuta leleme le lefsa.Morokami, February 15, 1999, matlakala 18, 22-3.

• Go dirišana le meoya go hola matemona go swana le ge molaba o hola batsomi. Go gokeletša mohlaselwa.Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego, letlakala 111.

• Tsela yeo Jesu a phološitšego ka gona ditlogolo tša Adama e ka swantšhwa le motho yo botho yo a humilego yo a lefelelago sekoloto sa khamphani (se se dirilwego ke molaodi yo a sa botegego) gomme a bula feketori lefsa, ka go rialo a hola bontši bja bathwalwa ba yona.Morokami, February 15, 1991, letlakala 13.

• Go swana le ge barati ba tša bokgabo ba ka dira boiteko bjo matla bja go lokiša selo sa bohlokwa bjo bogolo seo se senyegilego kudu, Jehofa a ka lebelela ka kua ga go se phethagale ga rena, a bona se sebotse ka go rena, gomme mafelelong a re bušetša boemong bjo bo phethagetšego bjo Adama a bo lahlilego.Morokami, February 15, 1990, letlakala 22.

[Diswantšho go letlakala 20]

Bakriste ba therešo ke barutiši ba Lentšu la Modimo

[Seswantšho go letlakala 21]

Bagolo ba ka diriša dipotšišo go thuša badumedi-gotee go hwetša khomotšo ka Lentšung la Modimo