“Xa a ka a Bolêla Nabô’ xe e se ka Diswanthšô”

“Tšé ka moka Jesu ó di boletše ka diswanthšô à bolêla le mašaba a batho; ’me xa a ka a bolêla nabô’ xe e se ka diswanthšô.”—MATEO 13:34.

1, 2. (a) Ke ka baka la’ng diswantšho tše atlegago di sa lebalege gabonolo? (b) Jesu o dirišitše diswantšho tša mohuta ofe, gomme go rotoga dipotšišo dife mabapi le go diriša ga gagwe diswantšho? (Bona gape le mongwalo wa ka tlase.)

NA O gopola seswantšho seo o se kwelego mohlomongwe polelong ya phatlalatša nywageng e mentši e fetilego? Diswantšho tše atlegago ga di lebalege ka pela. Mongwadi yo mongwe o boletše gore diswantšho “di fetoša seo re se kwago go ba seo re ka kgonago go se bona ka leihlo la kgopolo gomme di dira gore batheetši ba kgone go ba le diswantšho tša kgopolo.” Ka ge gantši re nagana gakaone ka diswantšho tša kgopolo, diswantšho di ka dira gore go be bonolo go kwešiša dikgopolo. Diswantšho di ka nea kwešišo ya kgonthe mantšung ao a bolelwago, tša ruta dithuto tšeo di dulago ka go se phumolege ka menaganong ya rena.

² Ga go na morutiši yoo mo lefaseng a kilego a ba le bokgoni bja go diriša diswantšho go feta Jesu Kriste. Diswantšho tše dintši tša Jesu di gopolega gabonolo ka morago ga nywaga e nyakilego go ba e dikete tše pedi di boletšwe. * Ke ka baka la’ng Jesu a ile a ithekga kudu ka mokgwa wo wa go ruta? Le gona ke’ng seo se ilego sa dira gore diswantšho tša gagwe e be tše atlegago ka tsela ye?

Lebaka Leo Jesu a Ilego a Ruta ka Diswantšho

3. (a) Go ya ka Mateo 13:​34, 35, ke lebaka lefe le lengwe leo ka lona Jesu a ilego a diriša diswantšho? (b) Ke’ng seo se bontšhago gore Jehofa o swanetše go ba a tšeela mokgwa wo wa go ruta godimo?

³ Beibele e nea mabaka a mabedi a bohlokwa ao ka ona Jesu a ilego a diriša diswantšho. La pele, go dira ga gagwe bjalo go phethagaditše boporofeta. Moapostola Mateo o ngwadile gore: “Jesu ó di boletše ka diswanthšô à bolêla le mašaba a batho;  ’me xa a ka a bolêla nabô’ xe e se ka diswanthšô. Ya ba xôna xo phêthêxa se se boletšwexo ke moporofeta e a itšexo: Ke tlo ahlama ka hlaba seêma, ka bola thopa tša boxoloxolo.” (Mateo 13:​34, 35) “Moporofeta” yo a tsopotšwego ke Mateo e be e le mongwadi wa Psalme 78:2. Mopsalme yoo o ngwadile ka tlase ga pudulelo ya moya wa Modimo nywaga-kgolo e mentši pele ga matswalo a Jesu. Na ga se mo go lemogegago gore nywaga e makgolo e sa le pele Jehofa o ile a dira phetho ya gore Morwa wa gagwe o tla ruta ka diswantšho? Ka ntle le pelaelo Jehofa o swanetše go ba a tšeela godimo mokgwa wo wa go ruta!

4. Jesu o ile a hlalosa bjang lebaka leo ka lona a ilego a diriša diswantšho?

⁴ Lebaka la bobedi, Jesu ka noši o hlalositše gore o ile a diriša diswantšho go hlaola bao dipelo tša bona di bego di sa arabele. Ka morago ga ge a laodišeditše “mašaba a mantši” seswantšho sa mobjadi, barutiwa ba gagwe ba botšišitše gore: “Ké ka ’baka la’ng xe O bolêla nabô’ ka diswanthšô?” Jesu o arabile ka gore: “Lena Le neilwe xo hlatha thopa tša mmušô wa maxodimo; bôná xa ba ka ba newa. Ké ka ’baka leo ke bolêlaxo nabô’ ka diswanthšô, xobane le xe ba bôna xa ba bone, le xe ba e-kwa xa ba kwe ba hlaloxanya. Xo bôná xo phêthêxa porofetô ya Jesaya ye e rexo: Xo kwa Le tlo kwa, ’me Le ka se hlaloxanye; xo bôna Le tlo bôna, xomme Le ka se lemoxê. Xobane ’pelo tša sethšaba sé di retetše, ’tsêbê tša bôná di thibetše; ba foufetše mahlô.”—Mateo 13:​2, 10, 11, 13-15; Jesaya 6:​9, 10.

5. Diswantšho tša Jesu di ile tša hlaola bjang batheetši ba ikokobeditšego go ba dipelo tše ikgantšhago?

⁵ Ke eng seo se bego se dira gore diswantšho tša Jesu di hlaole batho? Dinakong tše dingwe, batheetši ba gagwe ba ile ba swanela go nyakišiša ka kelohloko e le gore ba kwešiše ka mo go tletšego seo se bolelwago ke mantšu a gagwe. Batho ba ikokobeditšego ba be ba tutueletšega go nyaka tsebišo e oketšegilego. (Mateo 13:​36; Mareka 4:​34) Ka gona, diswantšho tša Jesu di utollotše therešo go bao dipelo tša bona di e nyoretšwego; ka nako e swanago diswantšho tša gagwe di ile tša utela ba dipelo tše ikgantšhago therešo. A morutiši yo mogolo gakaakang yoo Jesu e bego e le yena! Ga bjale anke re hlahlobeng a mangwe a mabaka ao a dirilego gore diswantšho tša gagwe e be tše atlegago ka tsela ye.

Go Kgetha go Bolela Ditaba tša Bohlokwa Diswantšhong

6-8. (a) Ke tokelo efe yeo batheetši ba Jesu ba lekgolong la pele la nywaga ba sa kago ba ba le yona? (b) Ke mehlala efe e bontšhago gore Jesu o be a kgetha ge a bolela ditaba tša bohlokwa?

⁶ Na o kile wa ipotšiša gore go swanetše go ba go bile bjang go barutiwa bao ba lekgolong la pele la nywaga bao ba ilego ba kwa Jesu a ruta ka go lebanya? Gaešita le ge ba bile le tokelo ya go kwa lentšu la Jesu, ga se ba ka ba ba le tokelo ya go nyakišiša ka pegong e ngwadilwego go ikgopotša ka dilo tšeo a di boletšego. Go e na le moo, ba ile ba swanela ke go boloka mantšu a Jesu ka menaganong le dipelong tša bona. Ka go diriša ga gagwe diswantšho ka bokgoni, Jesu o dirile gore go be bonolo kudu go bona go gopola seo a se rutilego. Ka tsela efe?

⁷ Jesu o be a kgetha ditaba tša bohlokwa ge a bolela diswantšho. Ge ditaba tša bohlokwa di be di dumelelana le kanegelo goba di le bohlokwa bakeng sa go gatelela taba, o be a kgonthišetša gore o a di akaretša. Ka gona o ile a bolela ka go lebanya gore ke dinku tše kae tšeo di bego di šetše ge mong a be a ile go tsoma nku ye e bego e timetše, a bolela gore ke diiri tše kae tšeo bašomi ba bego ba di šoma tšhemong ya morara le gore bahlanka ba be ba gafetšwe ditalente tše kae.—Mateo 18:​12-14; 20:​1-16; 25:​14-30.

⁸ Ka nako e swanago, Jesu o ile a tlogela ditaba tše sego bohlokwa tšeo di ka re šitišago go kwešiša seo se bolelwago ke diswantšho. Ka mohlala, seswantšhong sa mohlanka yo a se nago kgaugelo ga go na tlhaloso yeo e neilwego mabapi le gore mohlanka yoo o kgobokeditše bjang sekoloto sa di-denarii tše 60 000 000. Jesu o be a gatelela go nyakega ga go lebalela. Selo sa bohlokwa e be e se kamoo mohlanka a bilego le sekoloto, eupša sa bohlokwa e be e le kamoo sekoloto sa gagwe se lebaletšwego ka gona le kamoo ka morago a ilego a swara mohlanka gotee le yena yoo a bego a mo kolota tšhelete e nyenyane kudu. (Mateo 18:​23-35) Ka mo go swanago, seswantšhong sa morwa wa lehlaswa Jesu ga se a nea tlhaloso ya lebaka leo ka lona morwa yo monyenyane a ilego a nyaka lehumo la gagwe kapejana le lebaka leo ka lona a ilego a le šwalalanya. Eupša Jesu o hlalositše ditaba ka botlalo tša kamoo tate a ilego a ikwa ka gona le go  arabela ka gona ge morwa wa gagwe a be a fetoša kgopolo gomme a boela gae. Ditaba tše bjalo tša mabapi le karabelo ya tate di be di le bohlokwa ntlheng yeo Jesu a bego a e bolela, ya gore Jehofa “ké wa tebalêlô e nntši.”—Jesaya 55:7; Luka 15:​11-32.

9, 10. (a) Ge a be a hlalosa baanegwa ba diswantšhong tša gagwe, Jesu o ile a lebiša tlhokomelo kae? (b) Jesu o dirile bjang gore go be bonolo go batheetši ba gagwe le ba bangwe go gopola diswantšho tša gagwe?

⁹ Jesu gape o be a le bohlale ka tsela yeo a bego a hlalosa baanegwa diswantšhong. Go e na le go nea ditlhaloso ka botlalo tša ponagalo ya baanegwa, Jesu gantši o be a lebiša tlhokomelo go seo ba se dirilego goba kamoo ba arabetšego ka gona ditiragalong tšeo a di laodišitšego. Ka gona, go e na le go hlalosa kamoo mo-Samaria wa kgaugelo a bego a lebelega ka gona, Jesu o hlalositše selo se itšego seo se lego bohlokwa kudukamoo mo-Samaria ka kwelobohloko a ilego a thuša mo-Juda yo a gobetšego yo a bego a rapaletše tseleng. Jesu o ile a nea ditaba tša bohlokwa tšeo di bego di nyakega go ruta gore lerato la go rata moagišani le swanetše go bontšhwa le go batho ba bangwe ka ntle le bao e lego ba morafo goba setšhaba sa gabo rena.—Luka 10:​29, 33-37.

¹⁰ Go bolela ga Jesu ditaba ka botlalo ka kelohloko go dirile gore diswantšho tša gagwe e be tše lebanyago le tšeo di se nago ditaba tše dintši. Ka go rialo o dirile gore go be bonolo go batheetši ba gagwe ba lekgolong la pele la nywagale ba bangwe ba bantši bao ka morago ba bego ba tlo bala Diebangedi tše di buduletšwegogo di gopola le dithuto tša bohlokwa tšeo a di rutilego.

Diswantšho Tšeo di Lego Mabapi le Bophelo bja Letšatši le Letšatši

11. Nea mehlala ya kamoo diswantšho tša Jesu di bontšhitšego dilo tšeo ka ntle le pelaelo a di lemogilego ge a be a sa gola kua Galilea.

¹¹ Jesu o be a na le bokgoni kudu go dirišeng diswantšho tšeo di lego mabapi le maphelo a batho. Bontši bja diswantšho tša gagwe di bolela ka dilo tšeo ka ntle le pelaelo a di bonego ge a be a gola kua Galilea. Anke o nagane ka motsotswana ka bophelo bja gagwe bja bofseng. Ke ga kae moo a ilego a bona mmagwe a apea senkgwa se se ometšwego ka go tšea seripa sa komelo yeo e bego e šetše nakong e fetilego ge a be a paka borotho gomme a e dirišetša go bediša borotho? (Mateo 13:​33) Ke ga kae moo a ilego a bogela barei ba dihlapi ge ba be ba theošetša malokwa a bona ka meetseng a sekilego a Lewatleng la Galilea? (Mateo 13:​47) Ke ga kae moo a ilego a bona bana ba bapala mmarakeng? (Mateo 11:​16) Mohlomongwe Jesu o ile a lemoga dilo tše dingwe tše tlwaelegilego tšeo a ilego a di diriša diswantšhong tša gagwedipeu tšeo di bjalwago, menyanya e thabišago ya manyalo le mašemo a mabele ao a butšwago letšatšing.—Mateo 13:​3-8; 25:​1-12; Mareka 4:​26-29.

12, 13. Seswantšho sa Jesu sa mabele le mefoka se bontšhitše bjang go tlwaelana ga gagwe le maemo a lefelong leo?

¹² Ka gona, ga se mo go makatšago gore maemo a bophelo bja letšatši le letšatši a be a kgabaganya diswantšhong tše dintši tša Jesu. Ka gona, e le gore re kwešiše ka botlalo bokgoni bja gagwe bja go diriša mokgwa wo wa go ruta, ke mo go thušago go ahla-ahla seo se bego se bolelwa ke mantšu a gagwe go batheetši ba gagwe ba ba-Juda. Anke re lebeleleng mehlala e mebedi.

¹³ Mohlala wa mathomo, seswantšhong sa mabele le mefoka, Jesu o boletše ka monna yo a bjetšego mabele a mabotse tšhemong ya gagwe eupša “lenaba” la hlasela tšhemo gomme la bjala mefoka. Ke ka baka la’ng Jesu a kgethile tiro yeo ya bonaba? Go ba gona, dula o gopola gore o laodišitše seswantšho a le kgaufsi le Lewatle la Galilea, gomme ka mo go lego molaleng mošomo o mogolo wa ba-Galilea e be e le go lema. Ke eng seo e ka bago se senyago kudu go molemi go feta gore lenaba le tle ka go khukhuna tšhemong ya gagwe gomme le bjale mefoka e kotsi? Melao ya lefelong leo ya nakong yeo e bontšha gore ditlhaselo tše bjalo di ile tša direga. Na ga go molaleng gore Jesu o dirišitše boemo bjoo batheetši ba gagwe ba ka bo kwešišago?—Mateo 13:​1, 2, 24-30.

14. Seswantšhong sa mo-Samaria wa kgaugelo, ke ka baka la’ng go be go le bohlokwa gore Jesu a diriše tsela yeo ‘e tšwago Jerusalema e e-ya Jeriko,’ e le gore a gatelele ntlha ya gagwe?

¹⁴ Mohlala wa bobedi, gopola seswantšho sa mo-Samaria wa kgaugelo. Jesu o thomile ka gore: “Motho e mongwê ó be a foloxa à e-tšwa Jerusalêma a ya Jeriko; ’me a wêla xare xa bahlakodi. Ba mo hlobodiša, ba mo nthša dinthô, ba ikêla, ba mo tloxêla à le makxatheng.” (Luka 10:​30) Ka mo go lemogegago, Jesu o dirišitše tsela ‘e tšwago Jerusalema e e-ya Jeriko’ go hlalosa ntlha ya gagwe. Ge a be a laodiša seswantšho se, o be a le Judea yeo e sego kgole le Jerusalema; ka gona ke mo go swanelago gore batheetši ba gagwe ba be ba tseba ka tsela ye a bego a bolela ka yona. Tsela yeo e be e tumile ka go ba e kotsi, kudu-kudu bakeng sa motho yo a sepelago a nnoši. Tsela ye e be e le manyoke-nyoke tikologong yeo batho gantši ba sa sepelego go yona, e na le mafelo a mantši moo bahlakodi ba ka ikutago gona.

15. Ke ka baka la’ng go be go se na motho le o tee yo a bego a ka lokafatša ka mo go swanetšego go hloka kwelobohloko ga moperisita le mo-Lefi seswantšhong seo se akaretšago mo-Samaria wa kgaugelo?

¹⁵ Go na le selo se sengwe gape seo se lemogegago ka go bolela ga Jesu ka tsela yeo ‘e tšwago Jerusalema e e-ya Jeriko.’ Go ya ka seswantšho, la mathomo go fetile moperisita ke moka gwa latela mo-Lefi gona fao tseleng yeogaešita le ge go se le o tee wa bona yo a emego go ka thuša mohlaselwa. (Luka 10:​31, 32) Baperisita ba be ba hlankela tempeleng kua Jerusalema, gomme ba-Lefi ba be ba ba thuša. Baperisita ba bantši le ba-Lefi ba be ba dula ka lebakanyana kua Jeriko ge ba be ba sa šome tempeleng, ka gobane Jeriko e be e le bokgole bja dikhilomithara tše 23 feela go tloga Jerusalema. Ka gona, ka ntle le pelaelo ba bile le sebaka sa  go sepela tseleng yeo. Lemoga gape gore moperisita le mo-Lefi ba be ba sepela tseleng ‘e tšwago Jerusalema,’ ka go rialo ba be ba e-tšwa tempeleng. * Ka go rialo ga go le o tee yo a ka lokafatšago go hloka kwelobohloko ga banna ba ka gore, ‘Ba ile ba phema monna yo a gobetšego ka gobane o be a bonagala a hwile, gomme go kgwatha setopo go be go tla ba dira gore e be ba sa swanelegego ka nakwana go hlankela tempeleng.’ (Lefitiko 21:1; Numeri 19:​11, 16) Na ga se mo go kwagalago gore seswantšho sa Jesu se be se bontšha dilo tšeo batheetši ba gagwe ba bego ba tlwaelane le tšona?

Diswantšho Tšeo di Tšwago Tlholong

16. Ke ka baka la’ng e se mo go makatšago gore Jesu o be a tlwaelane kudu le tlholo?

¹⁶ Bontši bja diswantšho tša Jesu di utolla go tlwaelana ga gagwe le dibjalo, diphoofolo le maemo a leratadima kudu-kudu a madimo. (Mateo 6:​26, 28-30; 16:​2, 3) O hweditše kae tsebo e bjalo? Ge a be a gola kua Galilea, ka ntle le pelaelo o bile le sebaka se sebotse sa go lebelela tlholo ya Jehofa. Go feta moo, Jesu ke “tháka-letswálô yá dibopya tšohle,” gomme Jehofa o mo dirišitše e le “mohlankana” go bopeng dilo ka moka. (Ba-Kolose 1:​15, 16; Diema 8:​30, 31) Na go na le pelaelo le ge e le efe gore Jesu o be a tlwaelane kudu le tlholo? Anke re boneng kamoo a dirišago tsebo ya gagwe ka bokgoni go ruteng ga gagwe.

17, 18. (a) Ke bjang mantšu a Jesu a begilwego go Johane kgaolo 10 a utollago gore o be a tlwaelane le mekgwa ya dinku? (b) Ke eng seo batho bao ba ilego ba etela dinageng tša mehleng ya Beibele ba se lemogilego ka tswalano magareng ga badiši le dinku tša bona?

¹⁷ Se sengwe sa diswantšho tša Jesu tše kgomago maikwelo ke seo se begilwego go Johane kgaolo 10, moo a swantšhago tswalano ya gagwe ya kgaufsi le balatedi ba gagwe bjalo ka ya modiši le dinku tša gagwe. Mantšu a Jesu a utolla gore o be a tlwaelane kudu le mekgwa ya dinku. O bontšhitše gore dinku di itumelela go etwa pele le gore di latela modiši wa tšona ka potego. (Johane 10:​2-4) Tlamo ya moswana-noši magareng ga badiši le dinku e ile ya lemogwa ke batho bao ba ilego ba etela dinageng tša mehleng ya Beibele. Lekgolong la nywaga la bo-19, setsebi sa tša tlhago H. B. Tristram o itše: “Ka nako e nngwe ke ile ka lebelela modiši a bapala le mohlape wa gagwe. O ile a dira eka o a tšhaba; dinku di ile tša latela gomme tša mo dikologa. . . . Mafelelong mohlape ka moka o ile wa dira ntikodiko, o tshela-tshela go mo dikologa.”

¹⁸ Ke ka baka la’ng dinku di latela modiši wa tšona? Jesu o itše: “Xobane di tseba lentšu la xaxwe.” (Johane 10:4) Na ruri dinku di tseba lentšu la modiši wa tšona? Go ya ka phihlelo ya gagwe, George A. Smith o ngwadile ka pukung ya gagwe ya The Historical Geography of the Holy Land gore: “Ka dinako tše dingwe re be re thabela go khutša ga rena mosegare kgaufsi le se sengwe sa didiba tšeo tša Judæan, seo go sona badiši ba bararo goba ba bane ba bego ba tliša mehlape ya bona go sona.  Mehlape e be e tswakana, gomme re be re ipotšiša kamoo modiši yo mongwe le yo mongwe a tla hwetšago mohlape wa gagwe ka gona. Eupša ka morago ga ge mehlape e feditše go nwa meetse le go bapala, modiši yo mongwe le yo mongwe o be a e-ya ka lehlakoreng le fapanego la moedi, gomme yo mongwe le yo mongwe o be a bitša ka tsela ya gagwe go bitša e sa tlwaelegago; ke moka dinku tša modiši yo mongwe le yo mongwe di be di ikarola sehlopheng go ya go modiši wa tšona, gomme mehlape e be e tloga ka tsela e rulagantšwego go etša kamoo e tlilego ka gona.” Jesu a ka be a ile a hwetša tsela e kaone ya go bontšha ntlha ya gagwe. Ge e ba re lemoga le go kwa dithuto tša gagwe le ge e ba re latela boetapele bja gagwe, gona re ka tla ka tlase ga tlhokomelo e botho le e lerato ya “modiši yo boló.”—Johane 10:11.

Diswantšho Tšeo di Tšwago Ditiragalong Tšeo Batheetši ba Gagwe ba di Tsebago

19. Jesu o ile a diriša bjang ka katlego tiragalo ya masetla-pelo ya lefelong leo e le gore a ganetše kgopolo ya maaka?

¹⁹ Diswantšho tše atlegago di ka akaretša diphihlelo goba mehlala yeo dithuto di ka tšewago go yona. Tiragalong e nngwe, Jesu o dirišitše tiragalo e bego e sa tšwa go direga go ganetša kgopolo e fošagetšego ya gore masetla-pelo a wela bao a ba swanetšego. O itše: “Bála ba lesome le metšô e seswai ba xo wêlwa ke morakô wa Siloa wa ba bolaya, a Le re ba be ba na le molato o fetaxo wa bohle ba ba axilexo Jerusalêma?” (Luka 13:4) Jesu o ile a ganetša ka matla kgopolo ya tlholelo. Batho bao ba 18 ga se ba hwa ka baka la sebe se itšego seo se ilego sa tsoša go se kgahliše Modimo. Ge e le gabotse, lehu la masetla-pelo e be e le mafelelo a nako le ditiragalo tše di sa letelwago. (Mmoledi 9:​11, bapiša le NW.) Ka go rialo o ile a hlatsela go fošagala ga thuto yeo ka go šupa go tiragalo yeo batheetši ba gagwe ba bego ba e tseba kudu.

20, 21. (a) Ke ka baka la’ng Bafarisei ba ile ba bea barutiwa ba Jesu molato? (b) Ke pego efe ya Mangwalo yeo Jesu a e dirišitšego go bontšha gore Jehofa le ka mohla ga se a ka a rera go dirišwa mo go thata ga molao wa Sabatha? (c) Ke eng seo se tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

²⁰ Go ruteng ga gagwe, Jesu gape o be a diriša mehlala ya Mangwalo. Gopola nakong ya ge Bafarisei ba be ba bea barutiwa ba gagwe molato wa gore ba kga diako tša mabele le go di ja ka Sabatha. Ge e le gabotse, barutiwa ba be ba sa tshela Molao wa Modimo, eupša ba be ba tshetše tlhaloso e thata ya Bafarisei ya seo e bego e le mošomo o sa dumelelwego ke molao ka Sabatha. Go bontšha gore Modimo le ka mohla ga se a ka a rera go dirišwa mo go bjalo mo go sa swanelago ga molao wa gagwe wa Sabatha, Jesu o ile a bolela ka tiragalo e begilwego go 1 Samuele 21:​3-6. Dafida gotee le batho ba gagwe ge ba be ba swere ke tlala, ba ile ba fihla tabarenakeleng gomme ba ja dinkgwa tša pontšho, tšeo di bego di šetše di tlošitšwe go beilwe tše dingwe. Dinkgwa tša kgale ka mo go tlwaelegilego di be di beetšwe ka thoko gore baperisita ba di je. Lega go le bjalo, ka tlase ga maemo, Dafida le batho ba gagwe ba be ba sa iletšwa go di ja. Ka mo go lemogegago, pego yeo ke tiragalo e nnoši e begilwego ka Beibeleng mabapi le go dirišwa ga dinkgwa tša kgale ke batho bao e sego baperisita. Jesu o be a tseba ka go lebanya pego e swanetšego yeo a ka e dirišago, gomme ka ntle le pelaelo batheetši ba gagwe ba ba-Juda ba be ba tlwaelane le yona.—Mateo 12:​1-8.

²¹ Ka kgonthe, Jesu e be e le Morutiši yo Mogolo! Re tloga re makatšwa ke bokgoni bja gagwe bjo bo sa lekanywego bja go fetiša ditherešo tše bohlokwa ka tsela yeo e bego e kwešišwa ke batheetši ba gagwe. Lega go le bjalo, re ka mo ekiša bjang go ruteng ga rena? Se se tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.

[Mengwalo ya ka tlase]

Na o a Gopola?

• Ke ka baka la’ng Jesu a rutile ka diswantšho?

• Ke mohlala ofe o bontšhago gore Jesu o dirišitše diswantšho tšeo batheetši ba gagwe ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba ka di kwešiša?

• Jesu o ile a diriša bjang tsebo ya gagwe ka bokgoni diswantšhong tša gagwe?

• Ke ka ditsela dife Jesu a dirišitšego ditiragalo tšeo batheetši ba gagwe ba bego ba di tseba?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 15]

Jesu o ile a bolela ka mohlanka yo a ilego a gana go lebalela sekoloto se senyenyane kudu le ka tate yo a ilego a lebalela morwa yo a ilego a gašaganya bohwa bja gagwe ka moka

 [Seswantšho go letlakala 16]

Ntlha ya Jesu e be e le efe seswantšhong sa mo-Samaria wa kgaugelo?

[Seswantšho go letlakala 17]

Na ruri dinku di tseba lentšu la modiši wa tšona?