‘Phološo e go Jehofa’

DINAKONG tša mathata a setšhaba le kgateletšong ya lefaseng ka bophara, batho ba lebelela mmušong wa bona bakeng sa polokego le tšhireletšego. Ka lehlakoreng la yona mebušo e hloma mananeo a reretšwego go kopanya go thekga baagi. Ge maikwelo a borata-naga a godišwa ka mananeo a bjalo, ke moo go bolokwa ga ditirelo tša borata-naga go bago le mafolofolo le moo go dirwago leboelela.

Nakong ya boemo bja tšhoganetšo bja setšhaba, maikwelo a go rata naga a nea batho kgopolo ya botee le matla gomme a ka godiša moya wa tirišano le go hlokomela dinyakwa le dikgahlego tša setšhaba gare ga bona. Lega go le bjalo, sehlogo se se lego ka go The New York Times Magazine se bolela gore, “borata-naga bo kotsi ka tsela e sa lemogegego go etša maikwelo le ge e le afe, ge bo dumelelwa go bontšhwa ka tsela e sa laolegego, bo ka bontšhwa ka tsela yeo e sa kgahlišego kudu le yeo e sa rategego.” Go bontšhwa ka tsela e tlwaelegilego ga borata-naga go ka fetoga ditiro tšeo di ka hlaselago tokologo ya setšhaba le ya bodumedi ya badudi ba itšego ba naga. Bakriste ba therešo ka mo go kgethegilego ba lebeletšana le kgateletšo ya go kwanantšha ditumelo tša bona. Ba itshwara bjang ge boemo bjo bjalo bo hlasela lefase leo ba dulago go lona? Ke melao ya motheo efe ya Mangwalo yeo e ba thušago go itshwara ka temogo le go boloka potego ya bona go Modimo?

“O se ke wa di Khunamêla”

Ka dinako tše dingwe, go dumediša folago go fetoga tsela e tlwaelegilego ya go bontšha maikwelo a borata-naga. Eupša gantši difolaga di na le diswantšho tša dilo tša legodimong tše bjalo ka dinaledi, gotee le dilo tša lefaseng. Modimo o ile a bontšha maikwelo a gagwe tabeng ya go khunamela dilo tše bjalo ge a be a laela batho ba gagwe gore: “O se ke wa itirêla modimo wa xo betlwa, le xe e le seswanthšô se sengwê sa tše di lexo kwa lexodimong, le xe e le sa tše di lexo mono lefaseng le sa tše di lexo meetseng ka tlase xa lefase. O se ke wa di khunamêla; O se kê wa di dirêla; ka xobane Nna Morêna Modimo wa xaxo ke Modimo yo [a nyakago boineelo bjo bo feletšego, NW].”—Ekisodo 20:​4, 5.

Na go dumediša goba go khunamela folago e emelago Mmušo ruri ga go dumelelane le taelo ya go nea Jehofa Modimo boineelo bjo bo feletšego? Ba-Isiraele ba bogologolo ba be ba e-na le ‘maswao’ goba difoka, tšeo ba dihlopha tša meloko e meraro ba bego ba bokana go tšona kua lešokeng. (Numeri 2:​1, 2) Ge e bolela ka mantšu a Sehebere ao a šupago difoka tše bjalo, Cyclopedia ya McClintock le Strong e re: “Lega go le bjalo, ga go le letee la mantšu ao leo le bontšhago kgopolo yeo ‘sefoka’ se e fetišetšago ka dikgopolong tša rena, e lego folaga.” Go oketša moo, difoka tša Isiraele di be di sa lebelelwe e le tše kgethwa, le gona go be go se na ditirelo le ge e le dife tšeo di tswalanago le go dirišwa ga tšona. Di be di šoma feela e le maswao, go bontšha batho moo ba swanetšego go bokana gona.

Diswantšhetšo tša bakerubi ka tabarenakeleng le ka tempeleng ya Salomo di be di šoma kudu go swantšhetša bakerubi ba legodimong. (Ekisodo 25:​18; 26:​1, 31, 33; 1 Dikxoši 6:​23, 28, 29; Ba-Hebere 9:​23, 24) Taba ya gore diswantšhetšo tše tša bakerubi di be di sa swanela go  rapelwa e molaleng go tšwa ntlheng ya gore batho ka kakaretšo ga se ba ka ba di bona le gore barongwa ka bobona ga se ba swanela go rapelwa.Ba-Kolose 2:​18; Kutollo 19:​10; 22:​8, 9.

Nagana gape ka seswantšho sa noga ya koporo seo moporofeta Moše a se dirilego nakong ya go khutša ga ba-Isiraele kua lešokeng. Seswantšho seo e be e le leswao e bile se be se na le tlhaloso ya boporofeta. (Numeri 21:​4-9; Johane 3:​14, 15) Se be se sa hlompšhe goba go dirišetšwa borapedi. Lega go le bjalo, nywaga-kgolo ka morago ga mehla ya Moše, ba-Isiraele ba ile ba thoma go rapela sona seswantšho seo ka mo go sa swanelago gaešita le go tšhumela diorelo go sona. Ka gona, Kgoši Hiskia wa Juda o ile a se pšhatlaganya.—2 Dikxoši 18:​1-4.

Na difolaga tša setšhaba ke maswao feela ao a nago le mošomo o holago? Di swantšhetša’ng? Mongwadi J. Paul Williams o itše: “Folaga ke leswao le legolo la botšhaba la tumelo le selo sa seo se rapelwago.” The Encyclopedia Americana e re: “Go swana le sefapano, folaga ke e kgethwa.” Folago ke leswao la Mmušo. Ka gona, go e khunamela goba go e dumediša ke tirelo ya bodumedi yeo e neago Mmušo tlhompho ya borapedi. Tiro e bjalo e bontšha gore phološo e go Mmušo gomme seo e ka se be se se amogelegago go ya le ka pono ya Beibele ka borapedi bja diswantšho.

Mangwalo a bolela ka mo go kwagalago gore: ‘Phološo e go Jehofa.’ (Psalme 3:8, bapiša le NW.) Phološo ga se ya swanelwa go lebelelwa go mekgatlo ya batho goba maswao a yona. Moapostola Paulo o eleditše Bakriste-gotee gore: “Baratwa ba-ka, thšabang medirô ya medimo e šele.” (1 Ba-Korinthe 10:​14) Bakriste ba pele ga se ba ka ba tšea karolo ditirong tša borapedi bja Mmušo. Ka pukung ya Those About to Die, Daniel P. Mannix o re: “Bakriste ba ile ba gana go . . . ineela go sehlalefi sa mmušiši wa [Roma]e lego selo seo lehono se nyakilego se lekana le go gana go dumediša folaga.” Ka gona go bjalo ka Bakriste ba therešo lehono. E le gore ba neele Jehofa boineelo bjo bo feletšego, ba phema go dumediša folaga ya setšhaba le ge e le sefe. Ka go dira bjalo, ba bea Modimo pele ge ba dutše ba boloka tlhompho ya bona ya go hlompha mebušo le babuši ba yona. Ka kgonthe, ba lemoga boikarabelo bja bona bja go ikokobeletša “babuši ba bagolo,” ba mmušo. (Ba-Roma 13:​1-7, NW) Lega go le bjalo, pono ya Mangwalo ke efe ka go opela dikopelo tša borata-naga, tše bjalo ka dikopelo tša setšhaba?

Dikopelo tša Setšhaba ke Eng?

The Encyclopedia Americana e re: “Dikopelo tša setšhaba ke dipontšho tša maikwelo a borata-naga gomme gantši a akaretša kgopelo ya tlhahlo le tšhireletšo ya Modimo bakeng sa batho goba babuši ba bona.” Ge e le gabotse, kopelo ya setšhaba ke sefela goba thapelo e rapelelwago setšhaba. Gantši e kgopelela setšhaba katlego ya dilo tše di bonagalago le go phela lebaka le letelele. Na Bakriste ba therešo ba swanetše go tšea karolo thapelong ya maikwelo a bjalo?

Moporofeta Jeremia o phetše gare ga batho bao ba bego ba bolela gore ba hlankela Modimo. Lega go le bjalo, Jehofa o mo laetše gore: “O se kê wa rapêlêla ’thšaba sé, O se kê wa hlaboša lexowa le thapêlô ka ’baka la bôná.” (Jeremia 7:​16; 11:​14; 14:​11) Ke ka baka la’ng Jeremia a be a neilwe taelo ye? Ka gobane setšhaba sa bona se be se tletše ka go utswa, go bolaya, go dirwa ga bootswa, go ena ka maaka le borapedi bja medimo ya diswantšho.Jeremia 7:9.

Jesu Kriste o beile mohlala ge a be a itše: “Ke kxopêlêla bôná, e sexo lefase. Ke kxopêlêla ba O nneilexo bôná.” (Johane 17:9) Mangwalo a re “lefase ka moka le rapaletše bobeng” gomme “le a feta.” (1 Johane 2:​17; 5:​19) Ka gona, ka go tseba se, ke bjang Bakriste ba therešo ba rapelelago katlego le go phela lebaka le letelele ga tshepedišo e bjalo?

Go ba gona ga se dikopelo ka moka tša setšhaba tšeo di akaretšago dikgopelo go Modimo. Encyclopædia Britannica e re: “Maikwelo a dikopelo tša setšhaba a fapa-fapane, go tloga go dithapelo tša go rapelela kgoši go ya go ditšhišinyo tša dintwa goba dikgaruru tše lebelelwago e le tša bohlokwa tša setšhaba . . . go ya go dipontšho tša maikwelo a borata-naga.” Eupša na ruri bao ba tsomago go kgahliša Modimo ba ka  thabišwa ke dintwa le diphetogelo tša setšhaba le ge e le sefe? Jesaya o boletše e sa le pele mabapi le barapedi ba therešo gore: “Ké mo ba tl’o xo tšea dithšoša ba rula mexomá ka tšôna, ba tšea marumô ba rula maxwêtla ka ôna.” (Jesaya 2:4) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Le xe re sepela rè le nameng, xa re hlabane se-nama. Marumô a thlabanô ya rena xa se a nama.”—2 Ba-Korinthe 10:​3, 4.

Dikopelo tša setšhaba gantši di bontšha maikwelo a boikgogomošo goba bophagamo bja setšhaba. Pono ye ga e na metheo ya Mangwalo. Polelo ya gagwe lekgotleng la Areopagus, moapostola Paulo o itše: “Ké Yêna [Jehofa Modimo] a dirilexo xore meloko ka moka ya batho e tšwê mading a o tee, e ênêlê lefase lohle.” (Ditiro 17:​26) Moapostola Petro o itše: “Modimo xa a bebe motho. Anthe dithšabeng ka moka ó kxahlwa ke ba ba mmoifaxo, xe ba dira tše di lokilexo.”—Ditiro 10:​34, 35.

Ka baka la go kwešiša ga bona Beibele, ba bantši ba dira phetho ya motho ka noši ya go phema go tšea karolo go dumedišeng folaga le go opeleng dikopelo tša borata-naga. Eupša ba itshwara bjang ge ba lebana le maemo ao a dirago gore ba lebeletšane le ditaba tše?

Phema ka Tlhompho

Ka boiteko bja go matlafatša botee bja pušo ya gagwe, Kgoši Nebukadinetsara wa Babele ya bogologolo o ile a hloma seswantšho se segolo sa gauta moeding wa Dura. Ke moka o ile a rulaganya tirelo ya kgakolo yeo go yona a ilego a laletša bakgoma, baokamedi, babušiši, baeletši le bahlankedi ba bangwe ba bagolo. Ka moka bao ba bokanego ba be ba swanetše go khunama ba rapele seswantšho ge ba e-kwa mmino. Gare ga bao ba bego ba swanetše go ba gona e be e le bafsa ba bararo ba ba-HebereSadirake, Mesake le Abedinego. Ba ile ba bontšha bjang gore ba be ba sa tšee karolo tirelong ye ya bodumedi? Ge mmino o thoma gomme bao ba bego ba bokane ba khunama pele ga seswantšho, ba-Hebere ba bararo ba ile ba tšwela pele ba eme.—Daniele 3:​1-12.

Lehono, gantši difolaga di dumedišwa ka letsogo leo le otlolotšwego goba ka seatla seo se beilwego phatleng goba pelong. Ka dinako tše dingwe, go ka nyakega gore batho ba eme ka tsela e kgethegilego. Dinageng tše dingwe, go letetšwe gore bana sekolong ba khuname gomme ba atle folaga. Ka go ema re ikhomoletše ge ba bangwe ba dumediša folaga, Bakriste ba  therešo ba bontšha gore ke babogedi bao ba hlomphago.

Go thwe’ng ge e ba tirelo ya folaga e dirwa ka mokgwa woo e lego gore go ema go nea bohlatse bja go tšea karolo? Ka mohlala, mohlomongwe morutwana o tee sekolong o kgethwa go emela sekolo ka moka gomme o dumediša folaga ka ntle sehlomong sa folaga ge barutwana ba bangwe ba letetšwe gore ba eme thwii ka phapošing. Tiro feela ya go ema tiragalong ye e bontšha go dumelelana le gore morutwana yo a lego ka ntle a šome e le moemedi go dumedišeng folaga. Go ema go tla bontšha go tšea karolo tirelong. Ge e ba go le bjalo, bao ba kganyogago go ba feela babogedi ba hlomphago ba tla fo tšwela pele ba dutše fase ka setu. Go thwe’ng ge e ba klase e be e šetše e emeletše ge tirelo e bjalo e thoma? Tabeng ye, go tšea karolo go ka se bontšhwe ge e ba re tla tšwela pele re eme.

Mohlomongwe motho yo mongwe ga a kgopelwe go dumediša folaga eupša o kgopelwa feela go e swara, e ka ba thapelong, ka phapošing goba lefelong le lengwe e le gore ba bangwe ba e dumediše. Go e na le go ‘tšhaba mediro ya medimo e šele,’ bjalo ka ge go laetšwe ka Mangwalong, se ge e le gabotse se tla bolela go ba gare-gare ga tirelo. Go bjalo le ka go gwanta molokelokeng wa borata-naga. Ka baka la ge se se tla bolela go thekga seo se hlompšhago ke molokeloke, Bakriste ba therešo ba phema se ka baka la letswalo.

Ge dikopelo tša setšhaba di letšwa, gantši seo motho a swanetšego go se dira go bontšha gore o na le maikwelo a swanago a kopelo ke go re a eme. Maemong a bjalo, Bakriste ba fo tšwela pele ba dutše. Lega go le bjalo, ge e ba e le gore ba šetše ba eme ge kopelo ya setšhaba e letšwa, ga go nyakege gore ba gate mogato o kgethegilego wa go dula fase. Ga go bjalo ka ge eka ba kgethile ka mo go kgethegilego go ema bakeng sa kopelo. Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba sehlopha se letetšwe gore se eme gomme se opele, gona go fo ema ka baka la tlhompho eupša o sa opele go ka se bolele gore o na le maikwelo a swanago a kopelo.

 “E-bang le Letswalo le Lebotse”

Ka morago ga go hlalosa go se šome ga dilo tša borapedi tšeo di dirilwego ke batho, mopsalme o itše: “Babopi ba yôná ba swana le yôna, le bohle ba e bótilexo.” (Psalme 115:​4-8) Ka gona, ka mo go lego molaleng mošomo le ge e le ofe woo ka go lebanya o akaretšago go dirwa ga dilo tša borapedi go akaretša difolaga tša botšhaba, e tla ba o sa amogelegego go barapedi ba Jehofa. (1 Johane 5:​21) Maemo a mangwe mošomong a ka tšwelela moo Bakriste ka tlhompho ba bontšhago gore ga ba rapele folaga goba seo e se emelago eupša ba rapela Jehofa feela.

Ka mohlala, mothwadi a ka kgopela mothwalwa go emiša goba go theoša folaga yeo e beilwego moagong. Gore motho o tla dira bjalo goba a ka se dire go ithekgile ka pono ya gagwe ka maemo. Ge e ba go emiša goba go theoša folaga e le karolo ya tirelo e kgethegilego, moo batho ba emego thwii goba ba dumedišago folaga, gona go dira tiro ye go swana le go tšea karolo tirelong.

Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba go se na tirelo yeo e sepedišanago le go emiša goba go theoša folaga, gona ditiro tše di fo swana le go dira mediro e bjalo ka go lokišeletša moago gore o dirišwe, go notlolla le go notlela mejako le go bula le go tswalela mafasetere. Maemong a bjalo, folaga e fo ba seswantšhetšo sa Mmušo, gomme go e emiša goba go e theoša medirong e mengwe ya letšatši le letšatši ke taba ya phetho ya motho ka noši yeo e theilwego melaong ya letswalo la motho leo le tlwaeditšwego ka Beibele. (Ba-Galatia 6:5) Letswalo la motho le ka mo tutueletša go kgopela molebeledi wa gagwe gore bathwalwa ba bangwe ba bee le go theoša folaga. Mokriste yo mongwe a ka nagana gore letswalo la gagwe le tla mo dumelela go swara folaga ge feela go se na tirelo yeo e lego gona. Phetho le ge e le efe yeo re e tšeago, barapedi ba therešo ba swanetše go ‘ba le letswalo le lebotse’ pele ga Modimo.—1 Petro 3:​16, NW.

Ga go na thibelo ya Mangwalo mabapi le go šoma goba go tšea karolo meagong ya phatlalatša e bjalo ka diofisi tša mmasepala le dikolo moo go bewago folaga ya setšhaba. Folaga gape e ka tšwelela ditempeng tša poso, dinomorong tša koloi goba dilo tše dingwe tšeo di tšweleditšwego ke mmušo. Go diriša dilo tše bjalo ga go dire gore batho ba akaretšwe ditirong tša boineelo. Seo se lego bohlokwa mo ga se go ba gona ga folaga goba seswantšhetšo sa yona, eupša tsela yeo motho a itshwarago ka gona malebana le yona.

Gantši difolaga di bewa mafasetereng, mejakong, dikoloing, ditafoleng goba dilong tše dingwe. Seaparo seo se gatišitšwego folaga le sona se ka rekwa. Dinageng tše dingwe, ga go molaong go apara diaparo tše bjalo. Gaešita le ge go dira bjalo e ka se be go tshela molao, seo se tla bontšha’ng mabapi le boemo bja motho ka lefase? Jesu Kriste o boletše mabapi le balatedi ba gagwe gore: “Bôná xa se ba lefase, byalo ka Nna kè se wa lefase.” (Johane 17:​16) Ga se ra swanela go tšeela fase mafelelo ao tiro e bjalo e ka bago le ona go badumedi-gotee. Na e ka senya letswalo la ba bangwe? Na boikemišetšo bja bona bja go dula ba tiile tumelong bo ka fokodišwa? Paulo o eleditše Bakriste gore: “Le tsebê xo hlaoloxanya boló le bobe, xore Le bê basekexi ba-ila-bosodi.”—Ba-Filipi 1:10.

‘Dira Bohle ka Bolo’

Ge maemo a lefase a dutše a phuhlama ‘dinakong tše tše hlobaetšago,’ go letetšwe gore maikwelo a borata-naga a matlafale. (2 Timotheo 3:1, bapiša le NW.) Anke bao ba ratago Modimo le ka mohla ba se ke ba lebala gore phološo ke ya Jehofa feela. O swanelwa ke boineelo bjo bo feletšego. Ge ba be ba kgopelwa go dira selo se itšego se sa dumelelanego le thato ya Jehofa, baapostola ba Jesu ba itše: “Re swanetše go kwa Modimo e le mmuši go e na le batho.”—Ditiro 5:​29, NW.

Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Mohlanka wa Morêna xa a swanêlwa ke dintwa. Se se mo swanetšexo ké xe bohle a ba dira ka botho.” (2 Timotheo 2:​24) Ka gona, Bakriste ba katanela go ba le khutšo, ba hlomphago le ba botho ge ba dutše ba ithekga ka letswalo la bona leo le tlwaeditšwego ka Beibele go direng diphetho tša motho ka noši mabapi le go dumediša folaga le go opela kopelo ya setšhaba.

[Seswantšho go letlakala 23]

Ba sa šišinyege eupša ka tlhompho, ba-Hebere ba bararo ba ile ba kgetha go kgahliša Modimo

[Seswantšho go letlakala 24]

Mokriste o swanetše go itshwara bjang tirelong ya borata-naga?