Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Khomotšo go Tšwa Tsebong e Nepagetšego ka Modimo

Khomotšo go Tšwa Tsebong e Nepagetšego ka Modimo

Khomotšo go Tšwa Tsebong e Nepagetšego ka Modimo

GO BATHO ba bangwe, seo Beibele e se bolelago ka lerato la Modimo le kgaugelo ya gagwe se rotoša dipotšišo tše di hlobago boroko. Ba botšiša gore: Ge e ba Modimo a nyaka go tloša bobe, a tseba kamoo a ka dirago se ka gona gomme a na le matla a go dira se, ke ka baka la’ng bobe bo tšwela pele bo ata? Bothata bja bona ke gore ba hwetše tharollo ya dikakanyo tše tše tharo tše di sa tswalanego: (1) Modimo ke Yo-matla-ohle; (2) Modimo o na le lerato gomme o lokile; gomme (3) ditiragalo tša masetlapelo di tšwela pele di direga. Ba bolela gore ka ge kakanyo ya boraro e le ya therešo ka mo go sa ganetšegego, ka gona e nngwe ya tše pedi tša mathomo e ka se be ya therešo. Go bona, Modimo o palelwa ke go fediša bobe goba ga a na taba.

Matšatši a mmalwa ka morago ga go senywa ga World Trade Center kua New York, moetapele wa bodumedi yo a tsebegago kua United States o itše: “Ke botšišitšwe . . . ka makga a makgolo bophelong bja-ka gore ke ka baka la’ng Modimo a dumelela masetlapelo le tlaišego. Ke swanetše go dumela gore ke tloga ke sa tsebe karabo, gaešita le yeo e tla nkgotsofatšago.”

Ge a be a arabela polelong ye, moprofesara wa thuta-tumelo o ngwadile gore o be a kgahlišitšwe ke seo go thwego ke thuto ya tumelo e kwagalago yeo moetapele yo wa bodumedi a e boletšego. O ile a ba a dumelelana le kgopolo ya seithuti seo se ngwadilego gore: “Go se kwešišege ga tlaišego ke karolo ya go se kwešiše Modimo.” Eupša na go tloga go sa kgonege go kwešiša lebaka leo ka lona Modimo a dumelelago bobe?

Mathomo a Bobe

Go fapana le seo baetapele ba bodumedi ba ka se bolelago, Beibele ga e bolele go dumelela ga Modimo bobe e le mo go sa kwešišegego. Ntlha e bohlokwa ya go kwešiša taba ya bobe ke go lemoga gore Jehofa ga se a hlola lefase le kgopo. O bopile banyalani ba pele ba batho e le ba phethagetšego, ba se na sebe. Jehofa o ile a lebelela modiro wa gagwe wa tlholo gomme a hwetša ‘o le o botse kudu.’ (Genesi 1:​26, 31) E be e le morero wa gagwe gore Adama le Efa ba katološetše Paradeise ya Edene lefaseng ka bophara gomme ba e tlatše ka batho ba ba thabilego ka tlase ga tšhireletšo ya pušo ya gagwe e lerato.—Jesaya 45:18.

Bobe bo thomile ka sebopiwa sa moya seo gaešita le ge mathomong se be se botegela Modimo, se ilego sa hlagolela kganyogo ya go nyaka go rapelwa. (Jakobo 1:​14, 15) Borabele bja sona bo ile bja iponagatša gabotse mo lefaseng ge se be se tutueletša banyalani ba pele ba batho go se tlatšeng go ganetšeng ga sona Modimo. Go ena le gore ba ikokobeletše taelo e lebanyago ya Modimo ya gore ba se je goba go kgoma seenywa sa sehlare sa go tseba botse le bobe, Adama le Efa ba ile ba tšea se sengwe sa sona gomme ba se ja. (Genesi 3:​1-6) Ka go dira seo, ga se feela gore ba ile ba se kwe Modimo eupša gape ba bontšhitše gore ba be ba kganyoga go ipuša.

Taba ya Boitshwaro e Ile ya Rotošwa

Borabele bjo bja Edene bo ile bja rotoša taba ya boitshwaro e lego tlhohlo ya bohlokwa legohleng. Marabele a batho a ile a belaela ge e ba Jehofa a be a bontšha ka mo go swanetšego bogoši bja gagwe go dibopiwa tša gagwe. Na Mmopi o na le tshwanelo ya go nyaka gore batho ba mo kwe ka mo go feletšego? Na batho ba be ba ka dira dilo gakaone ge e ba ba be ba dira bjalo ka boitaolo?

Jehofa o ile a swaragana le tlhohlo ye ya go hlohla bogoši bja gagwe ka tsela ye e bontšhitšego teka-tekano ya gagwe e phethagetšego ya lerato, toka, bohlale le matla. A ka ba a ile a diriša matla a gagwe go fediša borabele di sa tloga fase. Seo se ka ba se ile sa bonala se loketše, ka ge a na le tshwanelo ya go dira bjalo. Eupša go dira bjalo go ka ba go ile gwa se arabe dipotšišo tša boitshwaro tšeo di ilego tša rotošwa. Ka lehlakoreng le lengwe, Modimo a ka ba a ile a fo hlokomologa sebe. Go ba bangwe tsela e bjalo lehono e ka ba e ile ya bonala e le kgetho e lerato. Lega go le bjalo, se le sona ka mo go swanago se be se tla palelwa ke go araba polelo ya Sathane ya gore batho ba be ba tla phela gakaone ge e ba ba ipuša. Go oketša moo, na tsela e bjalo e be e ka se kgothaletše gaešita le ba bangwe go fapoga tseleng ya Jehofa? Mafelelo e be e tla ba tlaišego e sa felego.

Ka bohlale bja gagwe, Jehofa o dumeletše batho go ipuša ka nakwana. Gaešita le ge se se be se bolela go dumelela bobe bo tšwela pele ka nakwana, ka gona batho ba bile le sebaka sa go bontšha ge e ba ba ka ipuša ka katlego ka nakwana ka ntle le go akaretša Modimo, ba phela ka ditekanyetšo tša bona ka noši tša seo se nepagetšego le seo se fošagetšego. Mafelelo e bile afe? Ka mo go sa kgaotšego histori ya batho e bile le ntwa, go hloka toka, kgatelelo le tlaišego. Go palelwa ka mo go feletšego ga borabele malebana le Jehofa go tla rarollela sa ruri ditaba tšeo di ilego tša rotošwa kua Edene.

Go sa dutše go le bjalo, Modimo o bontšhitše lerato la gagwe ka go nea Morwa wa gagwe, Jesu Kriste, yo a ilego a neela bophelo bja gagwe e le motho go ba sehlabelo sa topollo. Se se dira gore batho ba kwago ba kgone go lokollwa kahlolong ya sebe le lehu yeo e bilego gona ka baka la go se kwe ga Adama. Sehlabelo se buletše bohle bao ba bontšhago tumelo go Jesu tsela ya go ya bophelong bjo bo sa felego.—Johane 3:16.

Re na le kgonthišetšo e homotšago ya Jehofa ya gore tlaišego ya batho ke ya nakwana. Mopsalme o ngwadile gore: “Xo se xokae e mobe ó tlo ba a ile; O tlo bôxa lešope, yêna à se xôna. Ba bolêta e tlo ba bôná beng ba naxa; ba tlo thaba ka botlalô bya moláô.”—Psalme 37:​10, 11.

Bokamoso bja Tšhireletšego le Lethabo

Go phethagala ga diporofeto tša Beibele go bontšha gore nako ya Modimo ya go fediša bolwetši, manyami le lehu e kgaufsi. Nagana ka kakaretšo e kgahlišago ya dilo tšeo di sa tlago yeo e ilego ya newa moapostola Johane ponong. O ngwadile gore: “Ka bôna lexodimo le lefsa, le lefase le lefsa. Xobane lexodimo la pele le be le tloxile, le lôna lefase la pele. Le lewatlê xa le sa le xôna. . . . Me Yêna mong Modimo ó tlo ba le [batho] è le Modimo wa bôná. ’Me Yêna Modimo ó tlo phomola mexôkxô ka moka mahlong a bôná; le lehu le ka se hlwê le e-ba xôna; le xe e le manyami le dillô le bohloko, di ka se hlwê di e-ba xôna; xobane tša pele di fetile.” Polelwaneng yeo e gatelelago go rereša ga dikholofetšo tše, Johane o ile a botšwa gore: “Ngwala, xobane ’taba tšé ké tša xo rereša le xo bôtêxa.”—Kutollo 21:​1-5.

Go thwe’ng ka batho ba se nago molato ba dimilione tše dikete bao ba hwilego ga e sa le go tloga borabeleng bja kua Edene? Jehofa o holofeditše gore o tla bušetša batho bao ga bjale ba robetšego ka lehu bophelong. Moapostola Paulo o itše: “Kholofêlô ye ke holofetšexo Modimo ka yôna . . . ya xo re: Bahu ba tlo tsoxa, bohle, baloki le ba s’a lokaxo.” (Ditiro 24:​15) Ba ba tla ba le kholofelo ya go phela lefaseng leo go lona “xo axilexo tokô.”—2 Petro 3:13.

Go fo swana le ge tate yo lerato a tla dumelela ngwana wa gagwe go buiwa mo go kwešago bohloko ge e ba a tseba gore go tla tliša mehola e swarelelago, ka gona Jehofa o dumeletše batho gore ba lebeletšane le go ba gona ga bobe ka nakwana mo lefaseng. Lega go le bjalo, ditšhegofatšo tša ka mo go sa felego di letetše bohle bao ba tsomago go dira thato ya Modimo. Paulo o hlalositše gore: “Dibopya di imêlwa ke lôna lefêla dì sa le rate: di na le e a di rwešitšexo; E le xore xo bê le kholofêlô ya xore le tšôna dibopya di tlo hunollwa bohlankeng bya thsenyêxô, di be le tokoloxô ya xe bana ba Modimo bà e-ya letaxong.”—Ba-Roma 8:​20, 21.

Tše e tloga e le tšona ditabae sego tša mohuta woo re o bonago thelebišeneng goba re di balago kuranteng, eupša ke ditaba tše dibotse. Ke ditaba tše di kaone kudu go tšwa go “Modimo wa khomotšô yohle,” yo a tlogago a na le taba le rena.—2 Ba-Korinthe 1:3.

[Diswantšho go letlakala 6]

Go tšwela pele ga nako go bontšhitše gore batho ba ka se kgone go ipuša ka katlego ka ntle le go akaretša Modimo

[Methopo]

Somalian family: UN PHOTO 159849/M. GRANT; atom bomb: USAF photo; concentration camp: U.S. National Archives photo