‘Lwang le Diabolo’

“Le lwê le Diabolo, ’me ó tlo Le thšaba.”—JAKOBO 4:7.

1. Go ka bolelwa’ng ka lefase la bjale, gomme ke ka baka la’ng batlotšwa le badirišani ba bona ba swanetše go ba šedi?

“MODIMO o nyameletše, eupša Diabolo o sa le gona.” Mantšu ao a mongwadi wa mo-Fora André Malraux a ka dirišwa ka mo go swanetšego go šupa lefase le re phelago go lona. Mediro ya batho ka ntle le pelaelo e bonala e bonagatša makatika a Diabolo go feta thato ya Modimo. Sathane o fapoša batho “ka matla-moka a maaká, le ka matete a maaká, le ka mehlôlô ya maaká.” (2 Ba-Thesalonika 2:​9, 10) Lega go le bjalo, Sathane ‘mehleng ye ya bofelo’ o lebišitše maiteko a gagwe ka kelohloko go bahlanka ba ineetšego ba Modimo, a lwantšha Bakriste ba tloditšwego, “ba ba xomaretšexo melaô ya Modimo, ba ba naxo le bohlatse bya Jesu Kriste.” (2 Timotheo 3:1; Kutollo 12:​9, 17) Dihlatse tše le badirišani ba tšona ba nago le kholofelo ya go phela mo lefaseng ba swanetše go ba šedi.

2. Sathane o ile a goketša Efa bjang, gomme ke’ng seo moapostola Paulo a bego a se boifa?

² Sathane ke motimetši ka mehla. A diriša noga gore a ikgakanye, o ile a goketša Efa go nagana gore a ka hwetša lethabo le legolo ka go phela ka ntle le Modimo. (Genesi 3:​1-6) Mo e ka bago nywaga e dikete tše nne ka morago, moapostola Paulo o be a boifa gore Bakriste ba tloditšwego kua Korinthe ba ka ba bahlaselwa ba boradia bja Sathane. Paulo o ngwadile gore: “Se ke se boifaxo, ké xore Le ka senywa mexopolô, la timêlwa ke therešô ye e išaxo xo Kriste, la etša Efa xe a forwa ke nôxa ka maanô a yôna.” (2 Ba-Korinthe 11:3) Sathane o senya menagano ya batho gomme o kgopamiša tsela ya bona ya go nagana. Go swana le ge a gokeditše Efa, a ka dira gore Bakriste ba bee mabaka ka tsela e fošagetšego gomme ba nagane gore lethabo la bona le ithekgile ka selo seo Jehofa le Morwa wa gagwe ba sa se amogelego.

3. Ke tšhireletšo efe ya go šireletša malebana le Diabolo yeo Jehofa a e neago?

³ Sathane a ka bapetšwa le motho yo a swarago dinonyana yo a theago melaba gore a sware dinonyana tšeo di sa šetšego. Gore re pheme melaba ya Sathane, re swanetše go ‘dula mo re phemelwago ke Yo–godimo-dimo,’ e lego lefelo la seswantšhetšo la tšhireletšo leo Jehofa a le lokišeditšego bao ba lemogago le go ikokobeletša bogoši bja gagwe bja legohleng ka ditiro tša bona. (Psalme 91:​1-3) Re nyaka tšhireletšo ka moka yeo Modimo a e neago ka Lentšu la gagwe, moya wa gagwe o mokgethwa le ka mokgatlo wa gagwe e le gore re “kxônê xo fenya dipoxo tša Diabolo.” (Ba-Efeso 6:​11) Lentšu la Segerika bakeng sa “dipoxo” le ka fetolelwa e le “ditiro tša boradia” goba “makatika.”  Ka ntle le pelaelo, Diabolo o diriša makatika a mantši le ditiro tša boradia maitekong a gagwe a go thea bahlanka ba Jehofa.

Melaba Yeo Sathane a Bego a e Beetše Bakriste ba Pele

4. Bakriste ba pele ba be ba phela lefaseng la mohuta ofe?

⁴ Bakriste bao ba phetšego lekgolong la pele le la bobedi la nywaga C.E. ba be ba phela nakong ya ge Mmušo wa Roma o be o le sehloeng sa go buša ga wona. Seo go thwego ke khutšo ya Roma se ile sa dira gore tša kgwebo di atlege. Katlego ye e ile ya tliša go iketla mo gontši sehlopheng sa batho ba maemo a swanago a godimo, gomme babuši ba ile ba rulaganyetša bao e bego e le batho feela gore ba thabele boithabišo bja motlalo e le gore ba se ke ba rabela. Dinakong tše dingwe, matšatši a maikhutšo a be a lekana le a mošomo. Baetapele ba be ba diriša ditšhelete tša setšhaba go nea batho dijo le go ba direla dipontšho tša disorokisi, ba dira gore ba je la mpana-palega le go fapoša menagano ya bona.

5, 6. (a) Ke ka baka la’ng e be e le mo go sa swanelago gore Bakriste ba boa-boe mafelong a dipontšho tša Roma? (b) Ke makatika afe ao Sathane a ilego a a diriša, gomme Bakriste ba be ba ka a phema bjang?

⁵ Na boemo bjo bo ile bja bakela Bakriste ba pele kotsi? Re lebelela go ya ka ditemošo tšeo di ngwadilwego ke bangwadi ba phetšego nakwana ka morago ga mehla ya baapostola, ba bjalo ka Tertullian, mediro e mentši ya boitapološo mehleng yeo e be e tletše ka dikotsi tša moya le tša boitshwaro go Bakriste ba therešo. Dikotsi tše dingwe di hlotšwe ke gore bontši bja menyanya ya setšhaba le dipapadi di be di direlwa go hlompha medimo ya boheitene. (2 Ba-Korinthe 6:​14-18) Gaešita le dipontšhong, dipapadi tša setšo e be e le tše di gobogilego o šoro goba di tletše ka go tšhollwa ga madi. Ge nako e tšwela pele, go ratwa ga dipapadi tša setšo go ile gwa nyamelela, gomme go ile gwa tšeelwa legato ke dipontšho tša metantsho tše di gobogilego. Ka pukung ya gagwe ya Daily Life in Ancient Rome, radihistori Jérôme Carcopino o re: “Dipapading tše basadi bao ba bego ba tšea karolo ba be ba dumeletšwe go hlobola diaparo ka moka . . . Madi a be a tšhollwa ka bontši. . . . [Papadi-kekišo] e be e dira gore kgobogo ya tša botona le botshadi yeo e bego e šetše e laola batho ba bantši ba lefelong leo e befe le go feta. Ba be ba sa šišimišwe ke dipontšho tšeo tše gobogilego ka gobane ditiro tše di boifišago tša bošoro le tša tšhollo ya madi mafelong a dipontšho di be di sa hlwe di sa šiiša namana tša bona tša mmele gomme di fapošitše dikwi tša bona tša tlhago.”—Mateo 5:​27, 28.

⁶ Mafelong a dipontšho, balwantšhani ba be ba e-lwa go fihla lehung goba ba e-lwa le diphoofolo tša naga, ba di bolaya goba di ba bolaya. Disenyi tšeo di bego di ahloletšwe lehu gotee le bontši bja Bakriste ba ile ba lahlelwa ka gare ga dibata tše šoro. Gaešita le mehleng yeo ya pele, makatika a Sathane e be e le go bolaya maikwelo a batho a go rata go hloya boitshwaro bjo bo gobogilego le bošoro go fihlela dilo tše di fetoga tše di tlwaelegilego gomme di nyakwa ke setšhaba. Tsela e nnoši ya go phema molaba woo e be e le go phema go ya mafelong a dipontšho.—1 Ba-Korinthe 15:​32, 33.

7, 8. (a) Ke ka baka la’ng e be e ka ba ga bošilo gore Mokriste a be gona mafelong a mekato ya dikoloi tša dipere? (b) Sathane a ka be a ile a diriša bjang mafelo a go hlapa a Roma go thea Bakriste?

⁷ Mekato ya dikoloi tša dipere yeo e bego e swarelwa mapatlelong a magolo ka ntle le pelaelo e be e le e kgahlišago, eupša e be e le e sa amogelegego bakeng sa Bakriste ka gobane mašaba gantši a be a e-ba a šoro. Mongwadi wa lekgolong la boraro la nywaga o bega gore ba bangwe ba babogedi ba be ba lwantšhana, gomme Carcopino o bolela gore “balepi ba dinaledi le bagweba-ka-mmele ba be ba na le lefelo la kgwebo ya bona” diphapošing tša meago ya disorokisi. Go molaleng gore mapatlelo a Roma a mekato ya dikoloi tša dipere e be e se lefelo leo go ka yago Bakriste.—1 Ba-Korinthe 6:​9, 10.

⁸ Go thwe’ng ka mafelo a tumilego a go hlapela a Roma? Ka ntle le pelaelo go be go se na phošo ka go hlapa gore motho a dule a hlwekile. Eupša bontši bja mafelo a go hlapa a Roma e be e le meago e megolo yeo e bego e akaretša le diphapoši tša go šidulla, diphapoši tša dipapadi, diphapoši tša go petšha le mafelo a go nwa le go ja. Gaešita le ge go ya ka molao go be go beetšwe ka thoko dinako tša gore batho ba bong bjo bongwe le bjo bongwe ba hlape ba le noši, gantši go be go dumelelwa gore banna le basadi ba hlape ba le ka moka. Clement wa Alexandria o ngwadile gore: “Mafelo a go hlapa a be a bulelwa banna le basadi ntle le go kgetha; gomme ba be ba hlobolela bakeng sa boitshwaro bjo bo gobogilego.” Ka gona, Sathane a ka ba a ile a diriša gabonolo lefelo la setšhaba leo le bego le amogelwa go ba molaba go Bakriste. Ba bohlale ba ile ba se ye mafelong a bjalo.

9. Ke melaba efe yeo Bakriste ba pele ba ilego ba swanela ke go e phema?

⁹ Go petšha e be e le tiragalo e rategago go batho ge Mmušo wa Roma o be o le sehloeng sa go buša ga wona. Bakriste ba pele ba be ba ka phema go petšha moo go bego go dirwa mekatong ya dikoloi tša dipere ka go fo phema go ya disorokising. Go petšha mo go sa rego selo go be go dirwa ka go tshelwa molao diphapošing tše di fihlegilego tša nywakong ya baeti goba dipareng. Dibapadi di be di petšha dinomoro tša mafsika goba marapo a manakailana a bego a swarwa ke sebapadi se sengwe ka seatleng. Go petšha go be go thabiša maphelo a batho, ka gobane go be go tliša kholofelo ya go hwetša tšhelete gabonolo. (Ba-Efeso 5:5) Go feta moo, barekiši ba basadi mafelong a bjalo a go nwela bjala gantši e be e le bagweba-ka-mmele, ba oketša kotsi ya boitshwaro bjo bo gobogilego bja botona le botshadi. Ye ke e mengwe  ya melaba yeo Sathane a ilego a e beela Bakriste bao ba bego ba phela metseng ya Mmušo wa Roma. Na dilo ke tše di fapanego kudu lehono?

Melaba ya Sathane Lehono

10. Ke bjang boemo lehono bo swanago le maemo ao a bego a aparetša Mmušong wa Roma?

¹⁰ Ka kakaretšo, makatika a Sathane ga se a fetoga go theoša le nywaga-kgolo. Moapostola Paulo o ile a nea Bakriste ba bego ba phela motseng o gobogilego wa Korinthe keletšo e matla e le gore ba se ke ba “foraforetšwa ke Sathane.” O itše: “Maanô a [Sathane] xa se xo re xa re a tsebe.” (2 Ba-Korinthe 2:​11) Dinageng tše dintši tše di hlabologilego, boemo lehono bo swana le bjo bo bego bo aparetše sehloeng sa go buša ga Mmušo wa Roma. Batho ba bantši ba na le nako e ntši ya boitapološo go feta le ge e le neng pele. Di-lotto tša mmušo di nea gaešita le badiidi tlhasenyana ya kholofelo. Go na le boithabišo bjo bontši bjo bo sa nyakego tšhelete e ntši gore batho ba dule ba nagana ka bjona. Mapatlelo a dipapadi a tletše, batho ba a petšha, ka dinako tše dingwe mašaba a ba a šoro gomme le dibapadi gantši di ba bjalo. Ditsebe tša batho di kwa mmino o gobogilego, gomme dipontšho tše di gobogilego di dirwa dithaleng tša mafelo a dipontšho gotee le dipaesekopong le thelebišeneng. Dinageng tše dingwe, go hlapa ga banna le basadi ka go di-sauna le methopong ya meetse a fišago go tlwaelegile, re sa bolele ka go hlapa ba hloboletše mabopong a mangwe. Go fo swana le nywaga-kgolong ya mathomo ya Bokriste, Sathane o leka go goketša bahlanka ba Modimo ka mediro ya boitapološo ya lefase.

11. Ke melaba efe e letšego kganyogong ya go kganyoga boitapološo?

¹¹ Lefaseng leo kgateletšego e lego selo se se tlwaelegilego, ke mo go tlwaelegilego go kwa o na le kganyogo ya go itapološa goba go bethwa ke moya. Lega go le bjalo, go swana le ge mafelo a go hlapa a Roma a be a akaretša dikarolo tšeo di bego di ka tlišetša Bakriste ba pele kotsi, mafelo a mangwe a maikhutšo a itlhatsetše e le molaba woo Sathane a o dirišitšego go tanya Bakriste ba mehleng yeno ka boitshwaro bjo bo gobogilego goba go nwa kudu. Paulo o ile a ngwalela Bakriste ba Korinthe gore: “Le se kê la forwa; mehlamo e mebe e senya bokwala. Phafoxang sa ruri, Le lesê xo senya; xobane xo na le ba xo se tsebe Modimo. Ke r’yalo xore ke Le lešê dihlong.”—1 Ba-Korinthe 15:​33, 34.

12. Sathane o diriša makatika afe a mangwe go tanya bahlanka ba Jehofa lehono?

¹² Re bone tabeng ya Efa kamoo Sathane a dirišitšego boradia gore a senye tsela ya gagwe ya go nagana. (2 Ba-Korinthe 11:3) Lehono, o mongwe wa molaba wa Diabolo ke go lebiša Bakriste go naganeng gore ge e ba ba amogela ditsela tša lefase go bontšha gore Dihlatse tša Jehofa di swana gabotse le batho ba bangwe, ba tla atlega go gogeleng ba bangwe therešong ya Bokriste. Ka dinako tše dingwe, ba swana kudu le bao ba sa dumelego, gomme gwa direga se se fapanego le seo ba bego ba se nagana. (Hagai 2:​12-14) Makatika a mangwe a Sathane ke go tutuetša Bakriste ba ineetšego, bobedi ba bafsa le ba bagolo, gore ba phele maphelo a mabedi gomme ba ‘nyamiše moya o mokgethwa.’ (Ba-Efeso 4:​30) Ba bangwe ba wetše molabeng wo ka go diriša Internet gampe.

13. Ke molaba ofe o utegilego wo e lego o mongwe wa ditiro tša Diabolo tša boradia, gomme ke keletšo efe ye e lego go Diema e lego e swanetšego mo?

¹³ O mongwe wa melaba ya Sathane ke bonoge bjo kotsi bjo bo utegilego. Ga go na Mokriste wa therešo yo a ka ineelago ka boomo go borapedi bja Sathane goba go dirišana le meoya. Lega go le bjalo, ba bangwe ntle le maikemišetšo ga ba šetše ge go tliwa tabeng ya go bogela dipaesekopo, dipapadi tša TV, dipapadi tša dibidio gaešita le go bala dipuku tša bana le tša metlwae yeo e bontšhago bošoro goba mekgwa e mebe. Selo le ge e le sefe seo se bontšhago bonoge se swanetše go efogwa. Seema se bohlale se re: “Moradia, tsela y’axwe ké ya meetlwa le merêô; moitoti ó a di katoxa.” (Diema 22:5) Ka ge Sathane e le “modimo wa lefase lé,” selo le ge e le sefe seo se tumilego se ka ba se utile o mongwe wa melaba ya gagwe.—2 Ba-Korinthe 4:4; 1 Johane 2:​15, 16.

Jesu o Ile a Ganetša Diabolo

14. Jesu o ile a gana bjang teko ya pele ya Diabolo?

¹⁴ Jesu o neile mohlala o mobotse wa go ganetša Diabolo gomme a mo dira gore a tšhabe. Ka morago ga gore a kolobetšwe gomme a ikone dijo ka matšatši a 40, Jesu o ile a lekwa ke Sathane. (Mateo 4:​1-11) Teko ya pele yeo a ilego a e  diriša e be e le ya go swarwa ga Jesu ke tlala yeo a ilego a e-kwa ka morago ga ge a ikonne dijo. Sathane o ile a kgopela Jesu gore a dire mohlolo wa gagwe wa pele gore a kgotsofatše senyakwa sa nama. A tsopola Doiteronomio 8:3, Jesu o ile a gana go diriša matla a gagwe ka boithati ka go bea dijo tša nama pele ga tša moya.

15. (a) Ke kganyogo efe ya tlhago yeo Sathane a ilego a e diriša go leka Jesu? (b) Ke tiro efe e nngwe e kgolo ya boradia yeo Diabolo a e dirišago go bahlanka ba Modimo lehono, eupša re ka mo lwantšha bjang?

¹⁵ Kgopolo e kgahlišago mabapi le teko ye ke gore Diabolo ga se a nyake gore Jesu a dire sebe sa kopano ya botona le botshadi. Go bonagala tlala yeo ka tlhago e bego e dira gore motho a laba-labele dijo, e be e le kganyogo e matla ya nama yeo a bego a ka e diriša go leka Jesu lebakeng le. Ke diteko dife tšeo Diabolo a di dirišago go goketša batho ba Modimo lehono? Ke tše dintši le tše di fapa-fapanego, eupša o diriša diteko tša kopano ya botona le botshadi e le e nngwe ya ditiro tše kgolo tša boradia maitekong a gagwe a go roba potego ya batho ba Jehofa. Ka go ekiša Jesu, re ka ganetša Diabolo gomme ra gana diteko. Go swana le ge Jesu a fentše maiteko a Sathane a go mo phegelela ka go gopola mangwalo a swanetšego, ge re lekwa ka boitshwaro bjo bo gobogilego bja kopano ya botona le botshadi re ka gopola mangwalo a bjalo ka Genesi 39:9 le 1 Ba-Korinthe 6:18.

16. (a) Sathane o ile a leka bjang Jesu lekgeng la bobedi? (b) Ke ka ditsela dife tšeo Sathane a ka re lekago gore re leke Jehofa?

¹⁶ Se se latelago, Diabolo o ile a se hwe matwa ka go botša Jesu gore a itahlele fase a le lebotong la tempele gomme a leke bokgoni bja Modimo bja go mo šireletša ka go diriša barongwa ba Gagwe. A tsopola Doiteronomio 6:​16, Jesu o ile a gana go leka Tatagwe. Sathane a ka fo se re leke ka gore re itahlele fase re le sehloeng sa tempele, eupša a ka re leka ka gore re leke Jehofa. Na re lekega go bona gore ke bokgoleng bofe bjo re ka yago go bjona re ekiša difešene tša lefase ka moaparo le go itokiša ga rena ka ntle le gore re hwetše keletšo? Na re lekega tabeng ya boithabišo bjo bo belaetšago? Ka gona re ka fo ba re leka Jehofa. Ge e ba re e-na le ditshekamelo tše bjalo, go e na le gore a re tšhabe, Sathane a ka re kgomarela, a leka go re goketša ka go se kgaotše gore re mo tlatše go lweng le Modimo.

17. (a) Diabolo o ile a leka Jesu bjang lekgeng la boraro? (b) Ke bjang Jakobo 4:7 e ka itlhatselago e le ya therešo go rena?

¹⁷ Ge Sathane a be a holofetša go nea Jesu mebušo ka moka ya lefase ka gore a dire tiro e tee ya borapedi, Jesu gape o ile a mo ganetša ka go tsopola Lengwalo, a ema ka go tia borapeding bjo bo feletšego bja Tatagwe. (Doiteronomio 5:9; 6:13; 10:​20) Sathane a ka fo se re holofetše go re nea mebušo ya lefase, eupša ka mehla o re leka ka tlhase ya go rata dilo tše di bonagalago, gaešita le kholofelo ya go ba le mmušonyana wa rena ka noši. Na re arabela bjalo ka ge Jesu a dirile, re nea Jehofa boineelo bjo bo feletšego? Ge e ba go le bjalo, seo se diragaletšego Jesu se tla re diragalela. Pego ya Mateo e bega gore: “Ya ba xôna Diabolo a mo tloxêlaxo.” (Mateo 4:​11) Sathane o tla re tlogela ge e ba re ema re tiile malebana le yena ka go gopola melao ya motheo ya Beibele e swanetšego gomme re e diriša. Morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Le lwê le Diabolo, ’me ó tlo Le thšaba.” (Jakobo 4:7) Mokriste yo mongwe o ile a ngwalela ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa kua Fora gore: “Sathane o tloga a radia. Go sa šetšwe maikemišetšo a-ka a mabotse, ke hwetša go le thata kudu go laola maikwelo a-ka le dikganyogo tša-ka. Lega go le bjalo, ka sebete, go se fele pelo, gomme godimo ga tšohle, le thušo ya Jehofa, ke kgonne go boloka potego ya-ka gomme ka swarelela ka go tia therešong.”

 Go Hlangwa ka mo go Feletšego Gore re lwe le Diabolo

18. Ke ditlhamo dife tša moya tšeo di re hlamelago go lwantšha Diabolo?

¹⁸ Jehofa o re neile ditlhamo tše di feletšego tša moya gore re kgone “xo fenya dipoxo tša Diabolo.” (Ba-Efeso 6:​11-18) Lerato la rena la go rata therešo le tla re tlema matheka, goba go re lokišetša modiro wa Bokriste. Boikemišetšo bja rena bja go kgomarela ditekanyetšo tša go loka tša Jehofa bo tla ba bjalo ka sephema-sefega seo se šireletšago dipelo tša rena. Ge e ba maoto a rena a tlemeletšwe ka ditaba tše dibotse, re tla tšea karolo ka mehla modirong wa boboledi, gomme se se tla matlafatša le go šireletša boemo bja rena bja moya. Tumelo ya rena e matla e tla ba bjalo ka kotse e kgolo, e re šireletšago go “mesêbê e thšumaxo ya yêna e mobe,” e lego ditlhaselo le diteko tša gagwe tša boradia. Kholofelo ya rena ya go ba le kgodišego go phethagaleng ga dikholofetšo tša Jehofa e tla ba bjalo ka kefa e šireleditšego bokgoni bja rena bja go nagana le go re nea khutšo ya monagano. (Ba-Filipi 4:7) Ge e ba re e-ba ditsebi tša go ratha Lentšu la Modimo, le tla ba bjalo ka tšhoša yeo re ka e dirišago go thuša go lokolla batho bokgobeng bja moya bja Sathane. Le gona re le diriša go itšhireletša, go swana le ge Jesu a dirile ge a be a lekwa.

19. Go tlaleletša go ‘lweng le Diabolo,’ ke’ng seo se nyakegago?

¹⁹ Ka go dula re apere ‘ditlhamo tše tšohle tša Modimo’ gomme re tšwele pele re rapela ka mehla, re ka kgodišega ka tšhireletšego ya Jehofa ge Sathane a re hlasela. (Johane 17:​15; 1 Ba-Korinthe 10:​13) Eupša Jakobo o bontšhitše gore ga se mo go lekanego go ‘lwa le Diabolo.’ Le gona, go feta tšohle, re swanetše gore re “bušwê ke Modimo,” yo a re hlokomelago. (Jakobo 4:​7, 8) Taba ya gore seo re ka se dira bjang e tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.

O tla Araba Bjang?

• Ke melaba efe ya Sathane yeo Bakriste ba pele ba ilego ba swanela ke go e phema?

• Ke ditiro dife tša boradia tšeo Sathane a di dirišago lehono go leka go goketša bahlanka ba Jehofa?

• Jesu o ile a ganetša bjang diteko tša Diabolo?

• Ke ditlhamo dife tša moya tšeo di re kgontšhago go ganetša Diabolo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 8, 9]

Jesu o ile a ganetša Diabolo a sa šišinyege

 [Diswantšho go letlakala 10]

Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba gana boithabišo bjo bošoro le bjo bo gobogilego

[Mothopo]

The Complete Encyclopedia of Illustration/J. G. Heck