Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Nako ya Lethabo Kua Dinageng tša Balkan

Nako ya Lethabo Kua Dinageng tša Balkan

Nako ya Lethabo Kua Dinageng tša Balkan

E be e le ka ngwaga wa 1922. Barutwana ba Beibele ba Fišegago, ka ge Dihlatse tša Jehofa di be di tsebja bjalo ka nako yeo, ba be ba swere seboka kua Innsbruck, Austria. Gare ga batheetši go be go na le Franz Brand, lesogana la go tšwa Apatin kua Vojvodina, Serbia. Motsotsong wa ge seboledi se be se bolela leina la Modimo, Jehofa, sehlopha sa bahlola-mpherefere se ile sa thoma go hlaba mašata, sa dira gore seboledi se palelwe ke go tšwela pele, gomme seboka se ile sa fela. Lega go le bjalo, seo Franz a se kwelego se ile sa mo kgoma kudu, gomme o ile a thoma modiro wa go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo. A e be e le mathomo a manyenyane a kgolo e kgahlišago ya moya go e nngwe ya dinaga tša Balkan.

GO BATHO ba bantši lehono, leina Yugoslavia le fetišetša kgopolo ya ntwa le tšhollo ya madi. Ka kgopolong go tla ditšhollo tša madi tše šoro, bafaladi bao ba lego tlalelong, magae ao a sentšwego le dišuana tšeo di tlaišegago. Mantšu a ka se hlalose bohloko bja mmele le bja maikwelo le manyami ao a bakilwego ke ntwa yeo e hlasetšego Peninsula ya Balkan go tloga ka 1991 go ya go 1995, ya fediša kholofelo ka moka ya bokamoso bjo bo kgahlišago le bjo bo se nago mathata ya maiteko a batho. Ka baka la ntwa, batho ba Yugoslavia ya pele ba tlaišwa ke bothata bja tša boiphedišo le bodiidi bjo bošoro. *

Ka baka la ge go e-na le tlaišego e bjalo, motho a ka se letele go hwetša batho ba thabilego karolong yeo ya lefase. Lega go le bjalo, go ka bonagala e le mo go makatšago gore batho ba bjalo ba gona. Ge e le gabotse, ba bile le letšatši le le kgethegilego la lethabo go iša bofelong bja lekgolo la bo-20 la nywaga. Franz Brand, lesogana leo go boletšwego ka lona mathomong, le tsena kae mo tabeng ye?

Kgolo ya Moya Dinageng tša Balkan

Franz Brand o be a kgahlišitšwe ke ditherešo tše difsa tšeo a di kwelego gomme o ile a phetha ka gore o swanetše go phatlalatša ditaba tše dibotse. O ile a hwetša modiro wa go ba mokoti wa meriri kua Maribor, motse wa Slovenia kgaufsi le mollwane wa Austria, gomme a thoma go bolela le batho bao ba tlilego go kota, bao gantši ba bego ba dula gomme ba theetša ka setu ge ba dutše ba kotwa. Ka baka la maiteko a gagwe, go ile gwa ba le sehlopha se senyenyane sa bagoeledi ba Mmušo kua Maribor mafelelong a bo-1920. Go be go newa dipolelo tša Beibele mabenkeleng a dijo, ao ka morago a ilego a rewa ka mo go swanetšego gore ke “Novi svet” (Lebenkele la dijo tša ditšwa-lewatleng la “Lefase le Lefsa”).

Ka morago ga nako, ditaba tše dibotse di be di phatlaladitšwe nageng ka moka. Go dirišwa ga “Photo-Drama of Creation” (pontšho ya diiri tše seswai yeo e bego e akaretša difilimi, di-​slide le direkhoto) e be e le e šomago kgolong ye. Ke moka ka bo-1930 ge Dihlatse tša Jehofa di be di tlaišwa o šoro kua Jeremane, Dihlatse tša kua Mmušong wa Yugoslavia di ile tša matlafatšwa ke babulamadibogo ba Jeremane bao ba tšhabilego magaeng a bona. Ba beela ka thoko go dula ga bona ka boiketlo, ba ile ba dira boiteko bja go fihlelela dikarolo tše di lego kgole kudu tša nageng ya dithaba bakeng sa go ruta. Mathomong, go be go bonagala go na le karabelo e nyenyane molaetšeng wa bona. Mathomong a bo-1940, ke bagoeledi ba 150 feela bao ba tlišitšego dipego tša tirelo ya tšhemo.

Ka 1941, tlaišo e šoro e ile ya thoma gomme e ile ya fela ka 1952. E be e le lethabo gakaakang ge mafelelong ka September 9, 1953, ka tlase ga mmušo wa Bokomanisi wa Molaodi Tito, Dihlatse tša Jehofa di be di ngwadišwa ka molao! Ngwageng woo, go be go e-na le bagoeledi ba 914 ba ditaba tše dibotse, gomme palo ya bona e ile ya gola ka go nanya. Ka 1991, palo ya bagoeledi e be e oketšegile go fihla go ba 7 420 gomme ba 16 072 ba bile gona Segopotšong ngwageng woo.

Go tloga ka August 16 go ya go 18, 1991, kopano ya mathomo ya ditšhaba-tšhaba ya Dihlatse tša Jehofa nageng ye e ile ya swarelwa kua Zagreb, Croatia. Go bile le ba 14 684 bao ba bilego gona go tšwa ka gare ga naga le bao ba tšwago kgole. Kopano ye e sa lebalegego e ile ya lokišeletša batho ba Jehofa diteko tšeo di bego di le ka pele. Dipese tšeo di bego di iša baemedi ba ma-Serbia gae di be di le gare ga dikoloi tša mafelelo go feta moo go phuruphutšwago gare ga Croatia le Serbia. Ka morago ga ge pese ya mafelelo e fetile, mollwane o ile wa tswalelwa gomme ntwa ya thoma.

Batho ba Jehofa ba na le Mabaka a go Thaba

Nywaga ya ntwa e itlhatsetše go ba nako ya go lekwa o šoro go Dihlatse tša Jehofa kua dinageng tša Balkan. Lega go le bjalo, ba be ba e-na le lebaka la go thaba ka gobane Jehofa o putsitše batho ba gagwe fao ka koketšego e kgahlišago. Ga e sa le go tloga ka 1991, bagoeledi ba Mmušo tikologong ya Yugoslavia ya pele ba oketšegile ka palo e fetago 80 lekgolong. Ngwageng wa tirelo wa 2001 go bile le tlhora ya bagoeledi ba 13 472.

Ofisi ya Zagreb le ya Belgrade (Serbia) di be di hlokomela modiro wa Dihlatse tša Jehofa nageng ka moka ya Yugoslavia ya pele. Ka baka la koketšego le diphetogo tša dipolitiki, go be go le bohlokwa go hloma diofisi tše difsa kua Ljubljana (Slovenia) le Skopje (Macedonia), go tlaleletša go hwetšeng diofisi tše difsa kua Belgrade le Zagreb. Mo e nyakilego go ba ditho tše 140 di hlankela diofising tše. Bontši bja bona ke ba bafsa gomme ba tletše ka mafolofolo le lerato la go rata Jehofa. Bontši bja bona ba swaregile ka go fetolela dithušo tša go ithuta Beibele ka se-Croatia, se-Macedonia, se-Serbia le se-Slovenia. Ke tšhegofatšo gakaakang gore bontši bja dimakasine le dipuku tša Dihlatse tša Jehofa ka maleme a di gatišwa sammaletee gotee le tokollo ya mathomong ya Seisemane! Dipuku tše di thuša batho ba bantši go hwetša khomotšo le kholofelo.

Lebaka le oketšegilego la go thaba ke thekgo yeo e newago ka go hloka boithati ke bahlanka ba nako e tletšego ba mmalwa go tšwa dinageng tše dingwe. Diholo tša Mmušo tše dintši tše dibotse di agilwe nywageng ya morago bjale, di tlaleletša lethabong la diphuthego. Lega go le bjalo, go be go sa dutše go e-na le lethabo le oketšegilego leo le ba letetšego. Seo se be se ka ba bjang?

Modiro wa Moswana-noši

Bagoeledi ba bantši gantši ba be ba ipotšiša gore, ‘Na re tla ke re be le New World Translation ka segagabo rena?’ Ngwaga le ngwaga, ba be ba lebelela pele go kwa tsebišo ya mohuta woo kopanong ya selete. Lega go le bjalo, modiro wo o mogolo o be o tla dirwa bjang, ge go naganwa gore dihlopha tša bafetoledi ba maleme a di be di hlomilwe nywaga e sego kae e fetilego le gore go be go e-na le bafetoledi ba sego kae?

Ka morago ga go lebeledišiša ditaba, Sehlopha se Bušago se ile sa dumelela modiro o kopanetšwego woo go ona dihlopha tša bafetoledi ba se-Croatia, se-Macedonia le se-Serbia di bego di tla dirišana kudu gomme ka go rialo tša holwa ke ditšhišinyo tša dihlopha tše dingwe. Sehlopha sa se-Croatia se be se swanetše go etelela pele.

Letšatši la go Thaba

Dihlatse tša Jehofa tša dinageng tša Balkan di ka se tsoge tša lebala July 23, 1999. Tatelano ya Dikopano tša Selete tša “Lentšu la Modimo la Boporofeta” di be di swanetše go swarwa sammaletee kua Belgrade, Sarajevo (Bosnia-Herzegovina), Skopje le Zagreb. Ka nakwana go be go sa kgonthišetšwa ge e ba kopano e tla swarwa kua Belgrade ka baka la gore nakong ya go thuthupišwa ga NATO, go be go sa dumelelwa diboka tša phatlalatša. Bana babo rena ba be ba thabišitšwe gakaakang ke kholofelo ya go kgona go kopana gotee ka morago ga dikgwedi tša go se kgonthišege! Lega go le bjalo, tiragalo ya kgonthe e ile ya feta seo ba bego ba se letetše.

Ka Labohlano mantšiboa, go ile gwa dirwa tsebišo e kgethegilego metseng ka moka e mene ya kopano. Batla-kopanong ba 13 497 ba be ba fagahletše ka setu seo se bego se tla tla. Ge mafelelong seboledi se lokolotše New World Translation of the Christian Greek Scriptures ka se-Croatia le se-Serbia gomme se boditše batheetši gore phetolelo ya se-Macedonia e be e tšwela pele gabotse, batla-kopanong ga se ba ka ba hlwa ba sa kgona go itshwara. Lešata le legolo la magofsi ga se la dumelela seboledi go feleletša tsebišo. Kopanong ya Sarajevo, kapejana batheetši ka moka bao ba bego ba maketše ka mo go feletšego ba ile ba homola. Setu se se ile sa latelwa ke go opša ga magofsi ka lebaka le letelele. Go be go elela megokgo e mentši ya lethabo kua Belgrade, gomme seboledi se ile sa šitišwa ke go opša ga magofsi mo go boeleditšwego pele ga ge se ka fetša go dira tsebišo. Motho yo mongwe le yo mongwe o be a thabile gakaakang!

Mpho ye e dirilwe e lebogwago go menagane ke taba ya gore Dihlatse tša Jehofa di be di šireleditše ditshwanelo tša go gatiša tša Beibele ya se-Croatia gotee le ya se-Serbia. Ka gona, New World Translation of the Christian Greek Scriptures ka maleme a a mabedi e ile ya kopanywa go ba bolumo e tee le phetolelo ya Mangwalo a Sehebere ya wona maleme ao. Go oketša moo, Beibele ya se-Serbia e ile ya gatišwa ka bobedi mongwalo wa se-Roma le wa se-Cyrillic.

Ka baka la ditšhegofatšo tše ka moka le tlhahlo yeo e amogetšwego, batho ba Jehofa ba dinageng tša Balkan ba tloga ba dumelelana le mantšu a Dafida a rego: “Le xe nka sepela molapong wa moriti wa lehu, nka se boife bobe, xobane [Jehofa] ó na le nna.” Go sa šetšwe mathata ka moka a ba tšwelago pele go lebeletšana le ona, ba ikemišeditše go dira gore ‘go thabela Morena e be matla a bona.’—Psalme 23:4; Nehemia 8:10.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 3 Yugoslavia ya pele e be e e-na le direpabliki tše tshelaBosnia-Herzegovina, Croatia, Macedonia, Montenegro, Serbia le Slovenia.

[Seswantšho go letlakala 20]

Sehlopha sa mathomo sa bagoeledi ba kua Maribor, Slovenia, se dira modiro wa boboledi tšhemong e lego kgole