“Dulang le Itshwere Gabotse Gare ga Ditšhaba”
“Dulang le Itshwere Gabotse Gare ga Ditšhaba”
“Godišang batho ba mehuta ka moka, ratang mokgatlo ka moka wa bana babo rena.”—1 PETRO 2:17, NW.
1, 2. (a) Mmegi wa ditaba tša dikuranta o ile a bolela’ng ka Dihlatse tša Jehofa? (b) Ke ka baka la’ng Dihlatse tša Jehofa di katanela go boloka ditekanyetšo tše di phagamego tša boitshwaro?
NYWAGA e mmalwa e fetilego, mmegi wa ditaba tša dikuranta kua Amarillo, Texas, U.S.A., o ile a etela dikereke tše di fapa-fapanego tikologong yeo gomme a bega ka mafelelo a nyakišišo ya gagwe. Sehlopha setee se ile sa mo kgahliša ka mo go kgethegilego. O itše: “Ke bile gona dikopanong tša ngwaga le ngwaga tša Dihlatse tša Jehofa kua Amarillo Civic Center ka nywaga e meraro. Ge ke dutše ke itswakanya le tšona, le ka mohla ga se ka ka bona le o tee a gotetša sekerete, a bula tšhitswana ya bjala goba a diriša polelo ya maroga. E be e le lešaba la batho bao ba hlwekilego, ba itshwerego gabotse kudu, ba aperego ka bothakga le bao ba nago le bogwera bao nkilego ka gahlana le bona.” Gantši go gatišitšwe dipolelwana tše swanago ka Dihlatse tša Jehofa. Ke ka baka la’ng gantši Dihlatse di retwa ke batho bao ba sa abelanego le tšona ditumelo tša bona?
2 Gantši batho ba Modimo ba retwa ka baka la boitshwaro bja bona bjo bobotse. Ge ditekanyetšo ka kakaretšo di phuhlama, Dihlatse tša Jehofa di lebelela ditekanyetšo tše di phagamego tša boitshwaro e le tlamo, karolo ya borapedi bja tšona. Di a tseba gore ditiro tša tšona di nea kgopolo e itšego ka Jehofa le bana babo tšona ba Bakriste le gore boitshwaro bja tšona bjo bobotse bo dira gore therešo yeo di e bolelago e amogelwe. (Johane 15:8; Tito 2:7, 8) Ka gona, anke re boneng kamoo re ka bolokago boitshwaro bja rena bjo bobotse gomme ka go rialo ra tšwela pele re bolokile botumo bjo bobotse ka Jehofa le Dihlatse tša gagwe le kamoo re ka ikholago ka gona ka go dira bjalo.
Lapa la Bokriste
3. Malapa a Bakriste a swanetše go šireletšwa go eng?
3 Ela hloko boitshwaro bja rena ka lapeng. Puku ya Die Neuen Inquisitoren: Religionsfreiheit und Glaubensneid (Babotšološiši ba Bafsa: Tokologo ya Bodumedi le Lehufa la Bodumedi), yeo e ngwadilwego ke Gerhard Besier le Erwin K. Scheuch e re: “Go [Dihlatse tša Jehofa] lapa ke selo seo se swanetšego go šireletšwa ka mo go kgethegilego.” Polelwana yeo ke ya therešo, gomme lehono go na le dikotsi tše dintši tšeo lapa le swanetšego go šireletšwa go tšona. Go na le bana bao ba ‘sa kwego batswadi’ le batho ba bagolo bao “ba se nago maikwelo a borutho a tlhago” goba bao “ba se nago boitshwaro.” (2 Timotheo 3:2, 3, NW) Malapa ke mafelo a go tlaišwa ga molekane, batswadi ba goboša bana ba bona goba ba ba hlokomologa, le gona bana e ba marabele, ba diriša dihlare-tagi gampe le go akaretšwa boitshwarong bjo bo gobogilego goba ba tšhaba ka gae. Tše ka moka ke ka baka la tutuetšo e senyago ya ‘moya wa lefase.’ (Ba-Efeso 2:1, 2) Re swanetše go šireletša malapa a rena moyeng woo. Bjang? Ka go theetša keletšo le tlhahlo ya Jehofa e neilwego ditho tša lapa.
4. Ditho tša lapa la Bokriste di na le boikarabelo bofe magareng ga tšona?
4 Banyalani ba Bakrsite ba lemoga gore ba na le ditlamo tša maikwelo, tša moya le tša nama magareng ga bona. (1 Ba-Korinthe 7:3-5; Ba-Efeso 5:21-23; 1 Petro 3:7) Batswadi ba Bakriste ba na le boikarabelo bjo bogolo baneng ba bona. (Diema 22:6; 2 Ba-Korinthe 12:14; Ba-Efeso 6:4) Le gona ge bana ba gola ka magaeng a Bokriste, ba lemoga gore le bona ba na le ditlamo. (Diema 1:8, 9; 23:22; Ba-Efeso 6:1; 1 Timotheo 5:3, 4, 8) Go phethagatša ditlamo tša lapa go nyaka boiteko, boikemišetšo le moya wa lerato le wa boikgafo. Lega go le bjalo, go fihla bokgoleng bjoo ditho ka moka tša malapa di phethagatšago ditlamo tša tšona tšeo di di neilwego ke Modimo, di a holana le go hola phuthego. Sa bohlokwa kudu, di tumiša Mohlami wa lapa, Jehofa Modimo.—Genesi 1:27, 28; Ba-Efeso 3:15.
Borwarre bja Bokriste
5. Re buna ditšhegofatšo dife ka go gwerana le Bakriste-gotee le rena?
5 Re le Bakriste, gape re na le boikarabelo go badumedi-gotee le rena ka phuthegong, gomme mafelelong le go bao ba bopago ‘mokgatlo ka moka wa bana babo rena lefaseng.’ (1 Petro 5:9, bapiša le NW.) Tswalano ya rena le phuthego ke ya bohlokwa bakeng sa bophelo bja rena bjo bobotse bja moya. Ge re kopanela le Bakriste-gotee, re thabela bogwera bja bona bjo bo matlafatšago gotee le dijo tša moya tše di agago tše tšwago go “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:45-47) Ge re na le mathata, re ka ya go bana babo rena go hwetša keletšo e kwagalago e theilwego melaong ya motheo ya Mangwalo. (Diema 17:17; Mmoledi 4:9; Jakobo 5:13-18) Ge re nyaka thušo, bana babo rena ga ba re tlogele. Ke tšhegofatšo gakaakang go ba karolo ya mokgatlo wa Modimo!
6. Paulo o bontšhitše bjang gore re na le boikarabelo go Bakriste ba bangwe?
6 Lega go le bjalo, ga re ka phuthegong feela gore re amogele; gape re gona gore re nee. Ka kgonthe Jesu o itše: “Lešexo la monei le phala la monewa.” (Ditiro 20:35) Moapostola Paulo o ile a gatelela moya wa go nea ge a be a ngwala gore: “A re xomareleng moênô wa kholofêlô ya rena rè sa šišinyexe; xobane e a re holofedišitšexo ó a bôtêxa. A re hlôkômêlaneng seng sa rena, re išanê leratong le medirong e botse. Re se ngalê phuthêxô ya xešo ka mokxwa wa ba bangwê; sa rena a e bê xo eletšana, xa-xolo ka xe letšatši le le kxaufsi; le lena Le a di bôna.”—Ba-Hebere 10:23-25.
7, 8. Re bontšha bjang boemo bja kgopolo bja go nea bobedi ka phuthegong ya gabo rena le go Bakriste dinageng tše dingwe?
7 Re bolela “moênô wa kholofêlô ya rena” ka phuthegong ge re nea ditlhaloso sebokeng goba ge re tšea karolo ka ditsela tše dingwe lenaneong. Ka ntle le pelaelo maiteko ao a kgothatša bana babo rena. Le gona re ba kgothatša ka dipoledišano tša rena pele le ka morago ga seboka. Yeo ke nako yeo re ka matlafatšago bao ba fokolago, ra homotša bao ba gateletšegilego le go kgothatša bao ba babjago. (1 Ba-Thesalonika 5:14) Bakriste ba kgonthe ba nea kudu mohuteng wo wa go nea, ke ka baka leo ba bantši kudu bao ba bago gona dibokeng tša rena ka lekga la mathomo ba kgahlišwago ke lerato leo ba le bonago gare ga rena.—Psalme 37:21; Johane 15:12; 1 Ba-Korinthe 14:25.
8 Lega go le bjalo, lerato la rena ga le felele phuthegong ya gabo rena. Le akaretša borwarre ka moka bja bana babo rena lefaseng ka bophara. Ka mohlala, ke ka baka leo go nago le lepokisi la meneelo la Sekhwama sa Diholo tša Mmušo Holong e nngwe le e nngwe ya Mmušo. Holo ya rena ya Mmušo e ka ba e le boemong bjo bobotse, eupša re a tseba gore Bakriste-gotee le rena ba dikete dinageng tše dingwe ga ba na lefelo le le swanetšego leo ba ka kopanelago go lona. Ge re neela ka Sekhwameng sa Diholo tša Mmušo, re bontšha lerato la rena go batho ba bjalo gaešita le ge re ka ba re sa ba tsebe.
9. Lebaka la bohlokwa la go ratana ga Dihlatse tša Jehofa ke lefe?
9 Ke ka baka la’ng Dihlatse tša Jehofa di ratana? Ge e le gabotse, Jesu o di laetše gore di dire bjalo. (Johane 15:17) Le gona lerato leo di ratanago ka lona ke bohlatse bja gore moya wa Modimo o šoma go tšona e le motho ka o tee ka o tee le ge e le sehlopha. Lerato ke karolo ya “dienywa tša Môya.” (Ba-Galatia 5:22, 23) Ge Dihlatse tša Jehofa di dutše di ithuta Beibele, di e-ba gona dibokeng tša Bokriste gomme di rapela Modimo ka go se kgaotše, lerato le fo itlela go tšona go sa šetšwe go phela lefaseng leo go lona ‘lerato la ba bantši le fodilego.’—Mateo 24:12, bapiša le NW.
Go Dirišana le Lefase
10. Re na le boikarabelo bofe go lefase?
10 Go bolela ga Paulo ka “moênô wa kholofêlô ya rena” go re gopotša ka boikarabelo bjo bongwe. Boipolelo bjo bja phatlalatša bo akaretša modiro wa go bolela ditaba tše dibotse go bao ba sa tšwago ba e ba bana babo rena ba Bakriste. (Mateo 24:14; 28:19, 20; Ba-Roma 10:9, 10, 13-15) Modiro o bjalo wa boboledi ke tiro e tšwelago pele ya go nea. Go tšea karolo go ona go nyaka nako, matla, go lokišeletša, tlwaetšo le go dirišwa ga ditlabakelo tša motho ka noši. Lega go le bjalo, Paulo le gona o ngwadile gore: “Ke kwa e ke ke tlemilwe xore ke hlankêlê Ba-Gerika le ba mehuta e šele, le ba bohlale le ba ba se naxo bohlale. Le byale, xe e le ka nna, ke phexeletše xore le lena ba Rôma ke Le botšê Ebangedi.” (Ba-Roma 1:14, 15) Ka go swana le Paulo, anke re se ke ra ba dingame ge re lefa selo se seo go thwego ke sekoloto.
11. Ke melao efe e mebedi ya motheo ya Mangwalo yeo e laolago tswalano ya rena le lefase, eupša ke eng seo re se lemogago?
11 Na re na le boikarabelo bjo bongwe go bao e sego badumedi-gotee le rena? Re tloga re na le bjona. Go ba gona, re lemoga gore “lefase ka moka le rapaletše bobeng.” (1 Johane 5:19) Re a tseba gore Jesu o boletše ka barutiwa ba gagwe gore: “Bôná xa se ba lefase, byalo ka Nna kè se wa lefase.” Lega go le bjalo, re phela lefaseng, re šoma go lona e bile re hwetša ditirelo go lona. (Johane 17:11, 15, 16) Ka gona re na le boikarabelo lefaseng. Ke bofe? Moapostola Petro o arabile potšišo yeo. Pejana ga phedišo ya Jerusalema, o ile a ngwalela Bakriste ba Asia Minor lengwalo, gomme karolo e lego lengwalong leo e re thuša go ba le tswalano e leka-lekanego le lefase.
12. Ke ka tsela efe Bakriste e lego “bafaladi le baeng,” gomme ka ge ba le bjalo ba swanetše go phema eng?
12 Sa mathomo, Petro o itše: “Baratexi! Ke a Le rapêla, lena bafaladi le baeng; ke re Le ilê ditumô tša nama tše di lošaxo môya.” (1 Petro 2:11) Ka kgopolo ya moya, Bakriste ba therešo ke “bafaladi le baeng” ka gobane selo seo ba tsepamišitšego kgopolo go sona e le ka kgonthe bophelong ke kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego—bao ba tloditšwego ka moya ba na le kholofelo ya go phela legodimong gomme “dinku tše dingwê” di na le kholofelo ya go phela lefaseng la paradeise nakong e tlago. (Johane 10:16; Ba-Filipi 3:20, 21; Ba-Hebere 11:13; Kutollo 7:9, 14-17) Lega go le bjalo, dikganyogo tša nama ke eng? Tše di akaretša dilo tše bjalo ka kganyogo ya go huma, kganyogo ya go ba le maemo, dikganyogo tše di gobogilego tša dikopano tša botona le botshadi le dikganyogo tšeo di hlalositšwego e le “moná” le “mexabaru.”—Ba-Kolose 3:5; 1 Timotheo 6:4, 9; 1 Johane 2:15, 16.
13. Ke bjang dikganyogo tša nama di ‘lošanago le moya wa rena’?
13 Dikganyogo tše bjalo di tloga di ‘lošana le moya wa rena.’ Di senya tswalano ya rena le Modimo gomme ka go rialo di bea kholofelo ya rena ya Bokriste (“môya” wa rena, goba bophelo) kotsing. Ka mohlala, ge e ba re hlagolela kganyogo ya dilo tše di gobogilego, re ka ineela bjang re le “sedimo se se phelaxo, se sekxêthwa, sa xo kxahla Modimo”? Ge e ba re wela moreong wa go rata dilo tše di bonagalago, re ‘tsoma mmušo pele’ bjang? (Ba-Roma 12:1, 2; Mateo 6:33; 1 Timotheo 6:17-19) Tsela e kaone ke go latela mohlala wa Moše, re gane dikgoketšo tša lefase, re bee tirelo ya Jehofa pele maphelong a rena. (Mateo 6:19, 20; Ba-Hebere 11:24-26) Seo ke senotlelo sa bohlokwa go fihleleleng tswalano e leka-lekanego le lefase.
‘Dulang le Itshwere Gabotse’
14. Ke ka baka la’ng rena Bakriste re katanela go boloka boitshwaro bjo bobotse?
14 Keletšo e nngwe ya bohlokwa e hwetšwa mantšung a latelago a Petro: “Dulang le itshwere gabotse gare ga ditšhaba, gore selong seo ba le bolelago gampe ka sona ba re le badira-bobe, ba tle ba re ka baka la mešomo ya lena e mebotse yeo ba lego dihlatse tše di e bonago ka mahlo ba rete Modimo letšatšing la go lekola ga gagwe.” (1 Petro 2:12, NW) Re le Bakriste, re katanela go bea mohlala. Sekolong re šoma ka thata. Mešomong ya rena, re diroto e bile re a botega—gaešita le ge go bonagala go le thata go dirišana le mothwadi wa rena. Lapeng leo le aroganego bodumeding, monna goba mosadi yo e lego Hlatse o dira boiteko bjo bo kgethegilego bja go latela melao ya motheo ya Bokriste. Ga se ka mehla go lego bonolo, eupša re a tseba gore boitshwaro bja rena bja mohlala bo thabiša Jehofa gomme gantši bo na le mafelelo a mabotse go bao e sego Dihlatse.—1 Petro 2:18-20; 3:1.
15. Re tseba bjang gore tekanyetšo e phagamego ya boitshwaro bja Dihlatse tša Jehofa e lemogwa lefaseng ka bophara?
15 Go atlega ga bontši bja Dihlatse tša Jehofa go bolokeng ditekanyetšo tše beago mohlala go bonwa dipolelong tša mabapi le bona tše di gatišitšwego ka nywaga e mentši. Ka mohlala, kuranta ya Il Tempo ya Italy e begile gore: “Batho bao ba šomago le Dihlatse tša Jehofa ba di hlalosa e le bašomi bao ba botegago, bao ba kgodišegilego ka tumelo ya bona moo ba ka bonagalago ba dula ba nagana ka yona; lega go le bjalo ba swanelwa ke tlhompho ka baka la go botega ga bona boitshwarong.” Kuranta ya Herald ya Buenos Aires, Argentina, e itše: “Ka nywaga e mentši Dihlatse tša Jehofa di itlhatsetše e le tše di šomago ka thata, tše di hlaphogetšwego monaganong, tše di seketšago le badudi bao ba boifago Modimo.” Seithuti sa mo-Russia Sergei Ivanenko o itše: “Dihlatse tša Jehofa di tsebja lefaseng ka bophara e le batho bao ba kwago molao ka mo go feletšego kudu-kudu ka boemo bja bona bja kgopolo bja go ba šedi go lefeng makgetho.” Molaodi wa lefelo la kua Zimbabwe leo Dihlatse tša Jehofa di le dirišetšago kopano ya tšona o itše: “Ke bona Dihlatse tše dingwe di topa dipampiri le go hlwekiša dintlwana. Mabala a pontšho a tlogelwa a hlwekile go feta pele. Bafsa ba lena ba lego mahlalagading ba lailwe gabotse. Ke duma ge nkabe lefase ka moka le be le tletše ka Dihlatse tša Jehofa.”
Go kwa ga Bokriste
16. Tswalano ya rena ke efe le babuši ba lefase, gomme ke ka baka la’ng?
16 Petro o bolela gape ka tswalano ya rena le babuši ba lefase. “Le bê ba ba bušwaxo ke melaô yohle e bušaxo batho; Le dirê byalo ka ’baka la Morêna. Xe e le kxoši, Le tsebê xore ké yêna e moxolo; Xe e le ditona, Le tsebê xore ké ba ba rongwaxo ké kxoši xore ba sôlê ba-dira-bobe, ba rêtê ba ba diraxo xabotse. Xobane se Modimo a se rataxo, ké xore ka xo dira xa-botse Le thibê melomo ya [“ba bolelago polelo ya go hloka tlhaologanyo,” NW] batho ba mašilo, ba xo se tsebe.” (1 Petro 2:13-15) Re leboga mehola yeo re e hwetšago mebušong e rulagantšwego gabotse, gomme re hlahlwa ke mantšu a Petro re kwa melao ya yona le go lefa makgetho a rena. Ge re dutše re lemoga tshwanelo yeo mebušo e e neilwego ke Modimo ya go otla bao ba tshelago molao, lebaka le legolo leo re ikokobeletšago babuši ba lefase ke “ka ’baka la Morêna.” Ke thato ya Modimo. Go feta moo, ga re nyake go tliša kgobošo leineng la Jehofa ka go otlwa ka baka la go dira bobe.—Ba-Roma 13:1, 4-7; Tito 3:1; 1 Petro 3:17.
17. Ge “batho ba mašilo” ba re ganetša, re ka kgodišega ka eng?
17 Ka madimabe, ba bangwe ba “batho ba mašilo” mebušong ba a re tlaiša goba ba re ganetša ka ditsela tše dingwe—tše bjalo ka go tutuetša masolo a ditatofatšo malebana le rena. Lega go le bjalo, ka nako ya Jehofa e beilwego, maaka a bona ka mehla a a pepentšhwa, gomme ‘polelo ya bona ya go hloka thlaologanyo’ e homotšwa ka mo go atlegilego. Pego ya rena ya boitshwaro bja Bokriste e a ipolelela. Ke ka baka leo balaodi ba botegago ba mmušo gantši ba re reta re le badiri ba botse.—Ba-Roma 13:3; Tito 2:7, 8.
Makgoba a Modimo
18. Re le Bakriste, ke ka ditsela dife re ka phemago go diriša tokologo ya rena gampe?
18 Petro bjale o lemoša gore: “Le xe Le le bahunoloxi, bohunoloxi Le se kê la bo dira seapešô sa bobe; Le bônalê xore Le bahlanka ba Modimo.” (1 Petro 2:16; Ba-Galatia 5:13) Lehono, tsebo ya rena ya go tseba therešo ya Beibele e re lokolla dithutong tša maaka tša bodumedi. (Johane 8:32) Go feta moo, re na le tokologo ya go ikgethela, gomme re ka dira dikgetho. Lega go le bjalo, ga re diriše tokologo ya rena gampe. Ge re dira dikgetho mabapi le batho bao re gweranago le bona, moaparo, go itokiša, boithabišo—gaešita le dijo le dino—re gopola gore Bakriste ba therešo ke makgoba a Modimo, ga ba ithabiše. Re kgetha go hlankela Jehofa go e na le go ba makgoba a dikganyogo tša rena tša nama goba difešene tša lefase.—Ba-Galatia 5:24; 2 Timotheo 2:22; Tito 2:11, 12.
19-21. (a) Re lebelela bjang bao ba lego maemong a mebušo ya lefase? (b) Ba bangwe ba bontšhitše bjang go ‘rata mokgatlo ka moka wa bana babo rena’? (c) Boikarabelo bja rena bjo bohlokwa kudu ke bofe?
19 Petro o tšwela pele ka gore: “Godišang batho ba mehuta ka moka, ratang mokgatlo ka moka wa bana babo rena, boifang Modimo, godišang kgoši.” (1 Petro 2:17, NW) Ka ge Jehofa Modimo a dumelela batho go ba maemong a fapa-fapanego a bolaodi, re bontšha batho bao tlhompho e ba swanetšego. E bile re a ba rapelela, go fihla bokgoleng bja gore re ka dumelelwa go tšwetša pele bodiredi bja rena ka khutšo le ka boineelo go Modimo. (1 Timotheo 2:1-4) Lega go le bjalo, ka nako e swanago re ‘rata mokgatlo ka moka wa bana babo rena.’ Ka mehla re hola bana babo rena ba Bakriste e sego go ba gobatša.
20 Ka mohlala, ge setšhaba se sengwe sa Afrika se be se arogantšwe ke bošoro bja bomorafo, boitshwaro bja Bokriste bja Dihlatse tša Jehofa bo ile bja itlhaola. Kuranta ya Reformierte Presse ya Switzerland e begile gore: “Ka 1995, mokgatlo wa African Rights . . . o ile wa kgona go hlatsela go tšea karolo ga dikereke ka moka [dithulanong] ka ntle le Dihlatse tša Jehofa.” Ge ditaba tša ditiragalo tša dikotsi di be di fihla dinageng tše dingwe, Dihlatse tša Jehofa tša kua Yuropa kapejana di ile tša romela dijo le ditlabakelo tša tša kalafo go bana babo rena le ba bangwe nageng yeo e kgomilwego ke ntwa. (Ba-Galatia 6:10) Di ile tša kwa mantšu a Diema 3:27 a rego: “Yo a swanetšwexo ke tše botse O se mo hlokišê tšôna, xe ’atla sa xaxo sè kxôna xo di dira.”
21 Lega go le bjalo, go na le boikarabelo bjo bohlokwa kudu go feta tlhompho yeo re swanetšego go e nea mmuši le ge e le ofe wa lefase gaešita le lerato leo re swanetšego go le bontšha bana babo rena. Ke bofe? Petro o itše: “Boifang Modimo.” Re kolota Jehofa selo se se fetago kgole kudu seo re se kolotago motho le ge e le ofe. Seo ke sa therešo bjang? Le gona re ka leka-lekanya bjang boikarabelo bja rena go Modimo le bjo re bo kolotago babuši ba lefase? Dipotšišo tše di tla arabja sehlogong se se latelago.
Na o a Gopola?
• Bakriste ba na le boikarabelo bofe ka lapeng?
• Re ka bontšha bjang boemo bja kgopolo bja go nea ka phuthegong?
• Re na le boikarabelo bofe go lefase?
• E mengwe ya mehola yeo re e hwetšago ka go boloka tekanyo ya rena e phagamego ya boitshwaro ke efe?
[Seswantšho go letlakala 9]
Ke bjang lapa la Bokriste e ka bago mothopo wa lethabo le legolo?
[Diswantšho go letlakala 10]
Ke ka baka la’ng Dihlatse tša Jehofa di ratana?
[Diswantšho go letlakala 10]
Na re ka bontšha lerato go bana babo rena gaešita le ge re sa ba tsebe?