Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Thuto ya Motho ka Noši Yeo e re Hlamelago go ba Barutiši

Thuto ya Motho ka Noši Yeo e re Hlamelago go ba Barutiši

Thuto ya Motho ka Noši Yeo e re Hlamelago go ba Barutiši

“Hlôkômêla [“eleletša ka,” NW] tšôna-tšeo, O ineêlê tšôna, xore dilong tšohle xo bônalê xe O tšwêlêla pele. Itôtê O lôtê le thutô. Xe O dira byalo O tlo iphološa, wa phološa le bao ba Xo kwaxo.”​—⁠1 TIMOTHEO 4:​15, 16.

1. Ke eng seo e lego sa therešo ka nako le ka thuto ya motho ka noši?

BEIBELE go Mmoledi 3:⁠1 e re: “Tšohle di na le mohla wa tšôna.” Se e tloga e le sa therešo ka thuto ya motho ka noši. Ba bantši ba hwetša go le thata go eleletša ka dilo tša moya ge e le nako e sa swanelago goba ba le lefelong le le sa swanelago. Ka mohlala, ka morago ga letšatši le thata la mošomo le ka morago ga go ja dijo tše ntši tša selalelo, na o tla ikwa o kganyoga go ithuta, kudu-kudu ge e ba o iketlile setulong sa gago sa manobonobo ka pele ga thelebišene? Ga go bjalo. Ka gona, tharollo ke’ng? Ka mo go kwagalago, re swanetše go kgetha gore re ithuta neng le gona kae ka morero wa go holega kudu maitekong a rena.

2. Ke nako efe yeo gantši e lego kaone bakeng sa thuto ya motho ka noši?

2 Ba bantši ba lemogile gore nako ya bona e kaone ya go ithuta ke mesong ge ka mo go tlwaelegilego ba le šedi kudu. Ba bangwe ba diriša maikhutšo a mosegare bakeng sa nako e kopana ya go ithuta. Mehlaleng e latelago, ela hloko ge go bolelwa ka nako ya mediro ya bohlokwa ya moya. Kgoši Dafida wa Isiraele ya bogologolo o ngwadile gore: “A nke O nkwišê botho bya xaxo è sa le bosasa; xobane ke botile Wene. Nthutê tsela ye nkaxo e swara, xobane môya wa-ka o lelaletše Wene.” (Psalme 143:⁠8) Ka mo go swanago, moporofeta Jesaya o bontšhitše go lemoga bohlokwa bja thuto ge a be a re: “Morêna Mong’a-ka ó mphile leleme la ba rutexilexo, xore ke tsebê xo thêkxa molapi ka xo bolêla naê’. Ka mehla ó ntsoša e sa le ka moswana, ó mphafoša tsêbê xore kê theetše byalo ka morutiwa.” Ntlha ke gore re swanetše go ithuta le go boledišana le Jehofa ge re phafogile monaganong, ka nako le ge e le efe ya letšatši.​—⁠Jesaya 50:​4, 5; Psalme 5:⁠3; 88:⁠13.

3. Ke maemo afe ao a nyakegago bakeng sa thuto e atlegago?

3 Ntlha e nngwe ya bohlokwa bakeng sa thuto e atlegago ke gore ga se ra swanela go kgetha go dula setulong seo re tla iketlago kudu go sona goba sofeng. Ye ga se tsela ya go dula re le šedi. Ge re ithuta, monagano wa rena o swanetše go tutuetšwa, gomme go iketla kudu go bonagala go dira se se fapanego. Le gona selo seo se nyakegago bakeng sa go ithuta le go naganišiša ke go ba lefelong leo le homotšego le leo le se nago ditšhitišo. Go leka go ithuta o buletše radio, thelebišene goba bana ba go ema-emiša go ka se tšweletše mafelelo a mabotse. Ge Jesu a be a nyaka go naganišiša, o ile a ya lefelong leo le homotšego. Le gona o ile a bolela ka mohola wa go hwetša lefelo la ka thoko bakeng sa go rapela.​—⁠Mateo 6:⁠6; 14:​13; Mareka 6:​30-⁠32.

Thuto ya Motho ka Noši Yeo e re Hlamelago go Nea Dikarabo

4, 5. Ke ka ditsela dife poroutšha ya Seo Modimo a se Nyakago e lego thušo e holago?

4 Thuto ya motho ka noši ke e kgotsofatšago ge re diriša dithušo tše di fapa-fapanego tša Beibele go dira nyakišišo e tseneletšego tabeng, kudu-kudu ge re dira bjalo bakeng sa go araba potšišo ya motho yoo a e botšišitšego ka go tšwa pelong. (1 Timotheo 1:⁠4; 2 Timotheo 2:​23) Sa mathomo, ba bantši bao ba sa tšwago go thoma go kopanela ba ithuta poroutšha ya Ke Eng Seo Modimo a se Nyakago go Rena?, * yeo ga bjale e hwetšagalago ka maleme a 261. Ke kgatišo e bonolo kudu eupša yeo e lebanyago, yeo e theilwego Beibeleng. E thuša babadi ba yona go kwešiša kapejana seo Modimo a se nyakago go barapedi ba therešo. Lega go le bjalo, tsela yeo e hlamilwego ka yona ga e dumelele nako ya go ithuta taba e nngwe le e nngwe ka mo go tseneletšego. Ge e ba morutwana wa gago wa Beibele a botšiša dipotšišo ka go tšwa pelong mabapi le ditaba tše itšego tša Beibele ka tlase ga taba yeo e ahla-ahlwago, o ka dira bjang go hwetša tsebišo e oketšegilego ya Beibele yeo e tla mo thušago go araba dipotšišo tšeo?

^ ser. 4 Ka tlwaelo, motho yo a sa tšwago go thoma go thabela yo a ithutago poroutšha ya Seo Modimo a se Nyakago o tla tšwela pele ka puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego, bobedi bja tšona di gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa. Ditšhišinyo tše di neilwego mo di tla thuša go tloša mapheko go direng tšwelopele ya moya.

5 Go bao ba nago le Watchtower Library yeo e lego go CD-ROM ka leleme la gabo bona, go bonolo go hwetša methopo e fapa-fapanego ya tsebišo go computer. Eupša go thwe’ng ka batho bao ba se nago sedirišwa se? Anke re hlahlobeng dihlogo tše pedi tšeo di ahla-ahlilwego ka poroutšheng ya Seo Modimo a se Nyakago e le gore re bone kamoo re ka oketšago kwešišo ya rena gomme ra kgona go araba ka botlalo​—⁠kudu-kudu ge e ba motho yo a itšego a botšiša dipotšišo tše bjalo ka gore Modimo ke mang? le gore ge e le gabotse Jesu o be a le bjang?​—⁠Ekisodo 5:⁠2; Luka 9:​18-20; 1 Petro 3:⁠15.

Modimo ke Mang?

6, 7. (a) Ke potšišo efe yeo e rotogago mabapi le Modimo? (b) Moruti yo mongwe o ile a dira phošo efe e kgolo therong ya gagwe?

6 Thuto 2 ka poroutšheng ya Seo Modimo a se Nyakago e araba potšišo ya bohlokwa kudu e rego, Modimo ke mang? Ye ke ntlha ya motheo ka gobane motho a ka se rapele Modimo wa therešo ge e ba a sa Mo tsebe goba mohlomongwe a na le dipelaelo ka go ba gona ga Gagwe. (Ba-Roma 1:​19, 20; Ba-Hebere 11:⁠6) Lega go le bjalo, lefaseng ka bophara batho ba swareletše dikgopolong tše dintši kudu tša mabapi le gore Modimo ke mang. (1 Ba-Korinthe 8:​4-⁠6) Filosofi e nngwe le e nngwe ya bodumedi e na le karabo e fapanego potšišong ya gore Modimo ke mang. Madumedi a mantši Bojakaneng a lebelela Modimo e le Boraro botee. Moruti yo mongwe yo a tumilego wa kua U.S. o ile a nea thero e nago le sehlogo se se rego “Na o Tseba Modimo?” eupša therong ya gagwe ga se a ka a bolela leina la Modimo le gatee, gaešita le ge a ile a tsopola ka Mangwalong a Sehebere ka makga a mmalwa. Go ba gona, o ile a bala phetolelong ya Beibele yeo e dirišitšego sereto “Morena” seo se ka kwešišwago ka ditsela tše dintši goba seo go sa tsebjego gore se ra mang, go e na le go diriša Jehofa goba Yah­weh.

7 Moruti yoo o ile a foša ntlha ya bohlokwa gakaakang ge a be a tsopola Jeremia 31:​33, 34 yeo e rego: “Motho a ka se hlwê a ruta wa xabô le xe e le ngwan’abô a re: Tseba Morêna! [Sehebere, “Tseba Jehofa”] Ka xobane ka moka xa bôná ba tlo ntseba, ba ba nyenyane le ba baxolo. Ó r’yalo Morêna [Sehebere, Jehofa].” Phetolelo yeo a e dirišitšego e tlošitše leina la Modimo leo le mo hlaolago, Jehofa.​—⁠Psalme 103:​1, 2PK.

8. Ke eng seo se bontšhago bohlokwa bja go diriša leina la Modimo?

8 Psalme 8:⁠9 (8:​10, PK) e bontšha lebaka leo ka lona go diriša leina la Jehofa go lego bohlokwa ge e re: “Jehofa Morena wa rena, leina la gago le tagile bjang lefaseng ka moka!” Bapiša seo le: “Morêna Mong’a rena! ’Ina l’axo le taxile xa-kakang lefaseng ka moka.” Lega go le bjalo, ka ge go boletšwe sehlogong se se fetilego, re ka hwetša ‘tsebo ya go tseba Modimo,’ ge e ba re dumelela Lentšu la gagwe go re bonegela. Eupša ke thušo efe ya go ithuta Beibele yeo e tla arabago ka mo go kwagalago dipotšišo tša rena tša mabapi le bohlokwa bja leina la Modimo?​—⁠Diema 2:​1-⁠6.

9. (a) Ke kgatišo efe yeo e ka re thušago go hlalosa bohlokwa bja go diriša leina la Modimo? (b) Bafetoledi ba bantši ba ile ba palelwa bjang ke go hlompha leina la Modimo?

9 Re ka ya poroutšheng ya Leina la Modimo Leo le Tlago go ba Gona ka mo go sa Felego, yeo e fetoletšwego ka maleme a 69. * Karolo e nago le sehlogo se se rego “Leina la Modimo​—⁠Tlhaloso le Piletšo ya Lona” (matlakala 6-11) e bontšha gabotse gore Tetragrammaton ya Sehebere (go tšwa go lentšu la Segerika leo le bolelago gore “ditlhaka tše nne”) e tšwelela mo e ka bago ka makga a 7 000 ka ditemaneng tša Sehebere tša bogologolo. Lega go le bjalo, baruti le bafetoledi ba Bojuda le ba Bojakane ba le tlošitše ka boomo go bontši bja diphetolelo tša bona tša Beibele. * Ba ka bolela bjang gore ba tseba Modimo le go ba le tswalano e amogelegago le yena ge e ba ba gana go mmitša ka leina la gagwe? Leina la gagwe la therešo le bula tsela ya go kwešiša gore merero ya gagwe ke efe le gore ke mang. Go feta moo, karolo ya thapelo ya Jesu ya mohlala yeo e rego ­“Tata-wešo wa maxodimong! Leina la xaxo a le kxêthwê” e na le mohola ofe ge e ba leina la Modimo le sa dirišwe?​—⁠Mateo 6:⁠9; Johane 5:​43; 17:⁠6.

^ ser. 9 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa. Bao ba nago le Insight on the Scriptures ka leleme la gabo bona ba ka lebelela Bolumo 2, ka tlase ga sehlogo “Jehovah.”

^ ser. 9 Diphetolelo tše mmalwa tša Sepaniši le tša se-Catalonia ke tšeo di itlhaolago go fetoleleng ga tšona Tetragrammaton ya Sehebere, di diriša “Yavé,” “Yahveh,” “Jahvè” le “Jehová.”

Jesu Kriste ke Mang?

10. Ke ka ditsela dife re ka hwetšago seswantšho se se feletšego ka bophelo le bodiredi bja Jesu?

10 Thuto 3 ka poroutšheng ya Seo Modimo a se Nyakago e na le sehlogo se se rego “Jesu Kriste ke Mang?” Ka dirapa tše tshela feela, e nea tlhaloso e kopana kudu ka Jesu, setlogo sa gagwe le morero wa gagwe wa go tla lefaseng. Lega go le bjalo, ge e ba o nyaka pego e feletšego ka bophelo bja gagwe, ga go na e kaone​—⁠ka ntle le dipego tša Ebangedi ka botšona​—⁠go feta puku ya Motho yo a Phagamego Kudu yo a Kilego a Phela, yeo e hwetšagalago ka maleme a 111.* Puku ye e nea pego e feletšego ya tatelano ya ditiragalo ka bophelo le dithuto tša Kriste, e theilwe Diebangeding tše nne. Dikgaolo tša yona tše 133 di akaretša ditiragalo tša bophelo le bodiredi bja Jesu. Bakeng sa mokgwa wa go anega taba ka tsela e fapanego, o ka lebelela Insight, Bolumo 2, ka tlase ga sehlogo “Jesus Christ.”

11. (a) Ke eng seo se dirago gore Dihlatse tša Jehofa e be tše fapanego tumelong ya tšona ka Jesu? (b) Ke ditemana dife tše dingwe tša Beibele tšeo di ganetšago thuto ya Boraro botee ka mo go kwagalago, gomme ke kgatišo efe yeo e thušago tabeng ye?

11 Bojakaneng ngangišano ya mabapi le Jesu e theilwe tabeng ya ge e ba e le “Morwa wa Modimo” gotee le “Modimo Morwa”​—⁠ka mantšu a mangwe, ke ngangišano ya mabapi le seo Catechism of the Catholic Church e se bitšago “sephiri se segolo sa tumelo ya Bokriste,” Boraro botee. Ka go se swane le madumedi a Bojakane, Dihlatse tša Jehofa di dumela gore Jesu o bopilwe ke Modimo eupša ga se Modimo. Tlhahlobo e kgahlišago ya taba ye e hwetšwa ka poroutšheng ya Na o Swanetše go Dumela Boraro Botee?, yeo e fetoletšwego ka maleme a 95. * Gare ga mangwalo a mantši ao e a dirišago go ganetša thuto ya Boraro botee ke Mareka 13:​32 le 1 Ba-Korinthe 15:​24, 28.

^ ser. 11 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

12. Ke potšišo efe e nngwe yeo re swanetšego go e ela hloko?

12 Dipoledišano tše di lego ka mo godimo mabapi le Modimo le Jesu Kriste di bontšha ditsela tšeo ka tšona re ka dirago thuto ya motho ka noši ka morero wa go thuša bao ba sa tlwaelanago le therešo ya Beibele go hwetša tsebo e nepagetšego. (Johane 17:⁠3) Lega go le bjalo, go thwe’ng ka bao ba bego ba dutše ba kopanela le phuthego ya Bokriste ka nywaga e mentši? Ka baka la tsebo ya Beibele yeo ba e kgobokeditšego, na ba sa dutše ba swanetše ke go ela hloko thuto ya bona ya motho ka noši ka thuto ya Lentšu la Jehofa?

Ke ka Baka La’ng re swanetše go ‘Itota’?

13. Ke pono efe e fošagetšego yeo re ka bago le yona ka thuto ya motho ka noši?

13 Ba bangwe bao e bego e dutše e le ditho tša phuthego ka nywaga e mentši ba ka wela mokgweng wa go fo ithekga ka tsebo ya Beibele yeo ba e hweditšego nywageng ya bona ya mathomo e le Dihlatse tša Jehofa. Go bonolo go bolela gore: “Ga se ka swanela go ithuta kudu bjalo ka bao ba sa tšwago go thoma go kopanela. Go feta moo, bona gore ke ka makga a mantši gakaakang ke bala Beibele le dikgatišo tša Beibele ka nywaga e mentši.” Se se tla swana le gore: “Ke tloga ke sa swanela ke go tshwenyega kudu ka seo ke se jago, ka gobane bona gore ke jele dijo tše dintši gakaakang nakong e fetilego.” Re a tseba gore mmele o nyaka go fepša ka mehla ka dijo tše di agago le tšeo di apeilwego gabotse e le go o boloka o phetše gabotse e bile o le mafolofolo. Seo ke sa therešo kudu gakaakang ka go boloka bophelo bja rena bjo bobotse bja moya le matla a rena!​—⁠Ba-Hebere 5:​12-⁠14.

14. Ke ka baka la’ng re swanetše go itota?

14 Ka gona, ka moka ga rena go sa šetšwe gore re barutwana ba nako e telele ba Beibele goba ga go bjalo, re swanetše go ela hloko keletšo yeo Paulo a e neilego Timotheo yoo ka nako yeo e bego e le molebeledi yo a nago le boikarabelo yo a godilego moyeng e rego: “Itôtê O lôtê le thutô. Xe O dira byalo O tlo iphološa, wa phološa le bao ba Xo kwaxo.” (1 Timotheo 4:​15, 16) Ke ka baka la’ng re swanetše go ela hloko keletšo ya Paulo? Gopola gore Paulo le yena o ile a bontšha gore re lwa le “dipoxo tša Diabolo” le “meôya ya bobe e lexo sebakeng sa xodimo.” Le gona moapostola Petro o lemošitše gore Diabolo “ó nyaka yo a kaxo mo metša,” le gore ‘yoo’ e ka ba le ge e le mang wa rena. Moya wa rena wa go ikgotsofalela e ka ba feela sebaka seo a se nyakago.​—⁠Ba-Efeso 6:​11, 12; 1 Petro 5:⁠8.

15. Re na le tšhireletšo efe ya moya, gomme re ka e hlokomela bjang?

15 Ka gona, re na le tšhireletšo efe? Moapostola Paulo o re gopotša gore: “Ithlameng ka marumô ohle a Modimo, xore ka mohla-mobe Le kxônê xo phêma, Le šalê Lè eme Lè fentše tšohle.” (Ba-Efeso 6:​13) Go atlega ga ditlhamo tšeo tša moya ga se gwa ithekga feela ka boemo bja tšona bja mathomo, eupša go ithekgile gape le ka go di hlokomela ka mehla. Ka gona, ditlhamo tšeo tše di feletšego tša moya tše tšwago go Modimo di swanetše go akaretša tsebo e lego nakong ya Lentšu la Modimo. Se se šupa go bohlokwa bja go dula re sepedišana le kwešišo ya rena ya therešo yeo e utolotšwego ke Jehofa ka Lentšu la gagwe le ka sehlopha sa molaki e a botegago le yo bohlale. Thuto ya Beibele ya ka mehla ya motho ka noši le dikgatišo tše di theilwego Beibeleng e bohlokwa go hlokomeleng ditlhamo tša rena tša moya di le boemong bjo bobotse.​—⁠Mateo 24:​45-47; Ba-Efeso 6:​14, 15.

16. Re ka dira’ng go kgonthišetša gore ‘kotse ya rena ya tumelo’ e šoma gabotse?

16 Paulo o gatelela “kôtsê ya tumêlô” e le karolo ya bohlokwa ya ditlhamo tša rena tša tšhireletšo, yeo ka yona re ka phemago le go tima mesebe e tukago ya Sathane ya ditatofatšo tša maaka gotee le dithuto tša bohlanogi. (Ba-Efeso 6:​16) Ka gona go bohlokwa gore re hlokomele gore kotse ya rena ya tumelo e tiile gakaakang le gore re ka gata megato efe bakeng sa go e hlokomela le go e matlafatša. Ka mohlala, o ka botšiša gore: ‘Ke lokišeletša bjang thuto ya Beibele ya beke le beke ya Morokami? Na ke ithutile ka mo go lekanego go ka kgona go ‘išana leratong le medirong e botse’ ka go nea dikarabo tšeo di nagannwego gabotse nakong ya seboka? Na ke bula Beibele gomme ka bala mangwalo ao a bontšhitšwego eupša a sa tsopolwa? Na ke kgothatša ba bangwe ka go tšea karolo ga-ka ka mafolofolo dibokeng?’ Dijo tša rena tša moya ke tše tiilego, gomme go nyakega go šila mo go tseneletšego gore re holege ka mo go tletšego.​—⁠Ba-Hebere 5:​14; 10:⁠24.

17. (a) Ke mpholo ofe woo Sathane a o dirišago go leka go re dira gore re hlokomologe boemo bja rena bja moya? (b) Tharollo ke efe mpholong wa Sathane wa moya?

17 Sathane o tseba mafokodi a nama ya sebe, gomme makatika a gagwe ke a sa bonagalego. E nngwe ya ditsela tšeo a phatlalatšago tutuetšo ya gagwe e mpe ke ka go dira gore diswantšho tše di kgothaletšago bootswa di hwetšagale gabonolo kudu thelebišeneng, go Internet, dibidiong le ka dipukung tšeo di gatišitšwego. Bakriste ba bangwe ba dumeletše mpholo wo go tsenelela ka gare ga ditšhireletšo tša bona tše di fokodišitšwego, gomme o dirile gore ba feleletše ba lahlegetšwe ke ditokelo ka phuthegong goba gaešita le go ba lebiša mafelelong a kotsi kudu. (Ba-Efeso 4:​17-19) Tharollo ke efe mpholong wa Sathane wa moya? Ga se ra swanela go hlokomologa thuto ya Beibele ya motho ka noši ya ka mehla, diboka tša rena tša Bokriste le ditlhamo tše feletšego tše tšwago go Modimo. Dilo tše ka moka, di re nea bokgoni bja go hlaola selo se se nepagetšego le se fošagetšego le go hloya seo Modimo a se hloilego.​—⁠Psalme 97:​10; Ba-Roma 12:⁠9.

18. “Thšoša ya Môya” e ka re thuša bjang ntweng ya rena ya moya?

18 Ge e ba re kgomarela mekgwa ya rena ya thuto ya ka mehla ya Beibele, re ka se be feela le tšhireletšo e tiilego yeo e newago ka tsebo e nepagetšego ya Lentšu la Modimo eupša gape re tla ba le bokgoni bja go itšhireletša ka go diriša “thšoša ya Môya e lexo Lentšu la Modimo.” Lentšu la Modimo “ka boxale le phala thšoša efe le efe ya maxale a mabedi; xomme le phololetša la bá la aroxanya pelo le môya, le malokololô le môkô; ’me le tseba xo fênyêka diakanyô le kxopolô tša pelo.” (Ba-Efeso 6:​17; Ba-Hebere 4:​12) Ge e ba re e ba le bokgoni bja go diriša “tšhoša” yeo, gona ge re lebeletšana le diteko re tla kgona go lemoga seo se ka bonagalago se se kotsi, goba gaešita le seo se ipiletšago, gomme ra se utolla e le moreo woo o bolayago wa yo mobe. Lefelo la rena la go bolokela tsebo ya Beibele le kwešišo le tla re thuša go gana se sebe gomme ra dira se se nepagetšego. Ka gona, ka moka ga rena re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na lerumo la-ka la moya le bogale goba le kubegile? Na ke hwetša go le thata go gopola ditemana tša Beibele tšeo di ka matlafatšago tlhaselo?’ Anke re kgomareleng mekgwa e mebotse ya thuto ya motho ka noši ya Beibele gomme re kgone go ganetša Diabolo.​—⁠Ba-Efeso 4:​22-⁠24.

19. Re ka hwetša mehola efe ge e ba re ineela thutong ya motho ka noši?

19 Paulo o ngwadile gore: “Mangwalô ka moka ké ma-hebetšwa-ke-Modimo, le xôna a hola batho ka xo ruta, le ka xo kxodiša le xo sokolla, le ka xo iša tokong, Xore motho wa Modimo e bê yo boló-ka-tlalô, a kxonišwê xo dira medirô e botse ka moka.” Ge e ba re ela hloko mantšu a Paulo ao a a boditšego Timotheo, re ka matlafatša boemo bja rena bja moya gomme re ka dira gore bodiredi bja rena e be bjo bo atlegago kudu. Banna ba moya e lego bagolo le bahlanka ba bodiredi e ka ba bao ba holago phuthego kudu, gomme ka moka ga rena re ka dula re tiile tumelong.​—⁠2 Timotheo 3:​16, 17; Mateo 7:​24-⁠27.

Bakeng sa thuto ya motho ka noši e atlegago, o nyaka lefelo leo le swanetšego le leo le se nago ditšhitišo

Na “lerumo” la gago le bogale goba le kubegile?

Na o a Gopola?

• Ke maemo afe ao a tlaleletšago thutong ya motho ka noši e atlegago?

• Bafetoledi ba bantši ba Beibele ba dira phošo efe mabapi le leina la Modimo?

• Ke ditemana dife tša Beibele tšeo o ka di dirišago go ganetša thuto ya Boraro botee?

• Re swanetše go dira’ng go itšhireletša makatikeng a Sathane, gaešita le ge re bile Bakriste ba therešo ka nywaga e mentši?