Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka La’ng? ‘Modimo, ke ka Baka La’ng o Ile wa Dumelela se?’

Ke ka Baka La’ng? ‘Modimo, ke ka Baka La’ng o Ile wa Dumelela se?’

Ke ka Baka La’ng? ‘Modimo, ke ka Baka La’ng o Ile wa Dumelela se?’

RICARDO o sa dutše a gopola nakong ya ge a be a dutše le mosadi wa gagwe, Maria, ka phapošing ya go leta ngaka. * Go be go se le o tee wa bona yo a bego a na le sebete sa go bala dipoelo tša kalafo tša morago bjale tša go hlahlobja ga Maria. Ke moka, Ricardo o ile a bula omfolopo, gomme ka lebelo ba ile ba fošetša mahlo a bona go polelo ya bongaka ye e bego e le pegong. Ba ile ba bona lentšu “kankere,” gomme bobedi bja bona ba ile ba thoma go lla ge ba lemoga seo se bego se bolelwa ke lentšu leo.

Ricardo o a gopola: “Ngaka e be e le botho, eupša go molaleng gore e ile ya lemoga go tsenelela ga boemo ka gobane o ile a tšwela pele a re botša gore re swanetše go ‘bota Modimo.’”

Pele ga ge go ka thoma kalafo ya radiation, ngaka ya Maria e ile ya lemoga gore o be a sa kgone go laola mosepelo wa leoto la gagwe la ka go le letona. Diteko tše di tšwelago pele di ile tša utolla gore kankere ya gagwe e be e phatlaletše go ya bjokong. Ka morago ga beke ya kalafo, kalafo ya radiation e ile ya emišwa. Maria o ile a ba boemong bja go idibala ka lebaka le letelele gomme a hwa dikgweding tše pedi ka morago. Ricardo o hlalosa gore: “Ke ile ka thabela gore go tlaišega ga gagwe go fedile, eupša ke be ke mo hlologela kudu moo ke ilego ka ikhwetša ke duma ge le nna nka hwa. Ke be ke llela Modimo gantši ka go bolela gore: ‘Ke ka Baka La’ng o Ile wa Dumelela se se Direga?’”

Go Rotoga Dipotšišo ge Masetlapelo a Tšwelela

Go swana le Ricardo, batho ba bantši go dikologa lefase ba gapeletšega go lebeletšana le go ba gona ga kgonthe ga tlaišego. Mabakeng a mantši go tlaišega bao ba se nago molato. Nagana ka manyami a kwešago pelo bohloko ao a bakwago ke dithulano tša batho bao ba itlhamilego tšeo di tlaišago batho. Goba nagana ka bohloko bjo bo kwago ke bahlaselwa ba mmalwa ba go katwa, go gobošwa ga bana, bošoro bja ka gae le dilo tše dingwe tše mpe tšeo di dirwago ke batho. Historing ka moka go bonala go ile gwa se be le mollwane go go hloka toka le bohloko tšeo banna le basadi ba bego ba rata go tlišetšana tšona. (Mmoledi 4:​1-⁠3) Le gona go na le bohloko bjo bo kwago ke bahlaselwa ba dikotsi tša tlhago goba bja go babja maikwelong, monaganong le mmeleng. Ke ka baka leo go sa makatšego ge ba bantši ba botšiša gore, “Ke ka baka la’ng Modimo a dumelela tlaišego e bjalo?”

Gaešita le go bao ba nago le ditumelo tša bodumedi, go thata go lebeletšana le tlaišego. Le wena o ka ipotšiša lebaka leo ka lona Modimo yo a nago le matla ka moka le yo lerato a ka bago a ile a dumelela go tlaišega ga batho. Go hwetša karabo e kgotsofatšago le ya therešo potšišong ye e tlabago go bohlokwa bakeng sa khutšo ya monagano le tswalano ya rena le Modimo. Beibele e nea karabo yeo. Hle ela hloko seo e se bolelago bjalo ka ge se bontšhitšwe sehlogong se se latelago.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 2 Maina a fetotšwe.

[Caption on page 3]

Ngaka e ile ya tšwela pele e re botša gore re swanetše go bota Modimo