‘Dulang Lentšung La-ka’

“Ge le dula lentšung la-ka le barutiwa ba-ka ka go rereša.”​—Johane 8:​31, PK.

1. (a) Ge Jesu a be a boela legodimong, o ile a tlogela eng mo lefaseng? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahla-ahla?

GE Jesu Kriste, Mothomi wa Bokriste a be a boela legodimong, ga se a tlogela dipuku tše a di ngwadilego, dimonyumente tše a di agilego goba mahumo ao a a kgobokeditšego mo lefaseng. O tlogetše barutiwa gotee le dinyakwa tše di lebanyago tša go ba morutiwa. Ge e le gabotse, Ebangeding ya Johane re hwetša gore Jesu o boletše ka dinyakwa tše tharo tša bohlokwa tšeo mang le mang yo a nyakago go ba molatedi wa gagwe a swanetšego go di fihlelela. Dinyakwa tše ke dife? Re ka dira’ng go di fihlelela? Le gona re ka kgonthišetša bjang gore rena ka noši re swanelegela go ba barutiwa ba Kriste lehono? *

2. Senyakwa sa bohlokwa sa go ba morutiwa ke sefe bjalo ka ge se begilwe Ebangeding ya Johane?

² Mo e ka bago dikgwedi tše tshelelago pele ga lehu la gagwe, Jesu o ile a rotogela Jerusalema gomme a ruta mašaba ao a bego a kgobokane moo bakeng sa go bina Monyanya wa Mešaša wa beke ka moka. Ka baka leo, ge monyanya o be o le gare “mo sethšabeng xo be xo na le ba bantši ba mo dumêlaxo.” Jesu o ile a tšwela pele go ruta, moo e lego gore ka letšatši la mafelelo la monyanya go ile gwa ba gape le ‘ba bantši ba mo dumelago.’ (Johane 7:​10, 14, 31, 37; 8:​30) Nakong yeo, Jesu o ile a lebiša tlhokomelo ya gagwe go bao ba sa tšwago go ba badumedi gomme a bolela senyakwa sa bohlokwa sa go ba morutiwa, bjalo ka ge se begilwe ke moapostola Johane ge a re: “Ge le dula lentšung la-ka le barutiwa ba-ka ka go rereša.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)​—Johane 8:​31, PK.

3. Ke seka sefe se se nyakegago gore motho a ‘dule lentšung la Jesu’?

³ Ka mantšu ao, Jesu o be a sa bolele gore bao ba sa tšwago go dumela ba be ba se na tumelo. Go e-⁠na le moo, o be a bontšha gore ba be ba na le sebaka sa go ba barutiwa ba gagwe ba therešo​—ge feela ba be ba ka dula lentšung la gagwe le go kgotlelela. Ba be ba amogetše lentšu la gagwe, eupša bjale ba be ba swanetše go dula go lona. (Johane 4:​34; Ba-Hebere 3:​14) Ka kgonthe, Jesu o be a lebelela kgotlelelo e bjalo e le seka sa bohlokwa bakeng sa balatedi ba gagwe mo e lego gore poledišanong ya gagwe ya mafelelo le baapostola ba gagwe yeo e begilwego Ebangeding ya Johane, Jesu o ba kgothaleditše ka makga a mabedi gore: ‘Tšwelang pele le ntatela.’ (Johane 21:​19, 22, bapiša le NW.) Bakriste ba bantši ba pele ba dirile sona seo. (2 Johane 4) Ke’ng se se ba thušitšego go kgotlelela?

4. Ke’ng seo se ilego sa thuša Bakriste ba pele gore ba kgotlelele?

⁴ Moapostola Johane, yo e bilego morutiwa wa Kriste ka nywaga-some e ka bago e šupa, o ile a bolela ntlha ye ya bohlokwa. O ile a reta Bakriste ba botegago ka gore: “Le tiile, ’me Lentšu la Modimo le dula lè le mo xo lena, ’me Le fentše E mobe.” Barutiwa bao ba Kriste ba ile ba kgotlelela, goba ba dula lentšung la Modimo ka gobane lentšu la Modimo le be le dutše ka go bona. Ba be ba le tšeela godimo. (1 Johane 2:​14, 24) Ka mo go swanago lehono, e le gore re ‘tiišetše go fihla bofelong,’ re swanetše go kgonthišetša gore lentšu la Modimo le dula ka go rena. (Mateo 24:​13) Seo re ka se dira bjang? Seswantšho seo se ilego sa bolelwa ke Jesu se nea karabo.

‘Go kwa Lentšu’

5. (a) Ke mehuta efe e fapanego ya mobu yeo Jesu a e boletšego go se sengwe sa diswantšho tša gagwe? (b) Mobu le peu tše di lego seswantšhong sa Jesu di emela’ng?

⁵ Jesu o ile a bolela seswantšho sa mobjadi yo a bjalago peu, gomme seswantšho se se begilwe Ebangeding ya Mateo, ya Mareka le ya Luka.  (Mateo 13:​1-9, 18-23; Mareka 4:​1-9, 14-20; Luka 8:​4-8, 11-15) Ge o dutše o bala dipego, o tla hlokomela gore ntlha ya bohlokwa seswantšhong ke ya gore peu yona yeo e wela mehuteng e fapa-fapanego ya mobu gomme e ba le mafelelo a sa swanego. Mohuta wa pele wa mobu ke o thata, wa bobedi ke wo o sa išego gomme wa boraro o tletše meotlwa. Ka go se swane le e mengwe e meraro, mohuta wa bone ke ‘mobu o botse.’ Go ya ka tlhaloso ya Jesu ka noši, peu ke molaetša wa Mmušo woo o hwetšwago ka Lentšung la Modimo gomme mobu o emela batho ba nago le maemo a sa swanego a dipelo. Gaešita le ge batho ba swantšhetšwago ke mehuta e fapanego ya mobu ba na le dilo tše ba swanago ka tšona, bao ba swantšhetšwago ke mobu o botse ba na le seka se se ba kgethollago go ba bangwe ka moka.

6. (a) Mohuta wa bone wa mobu wa seswantšhong sa Jesu o fapana bjang le mehuta e mengwe e meraro, gomme seo se bolela’ng? (b) Ke’ng seo se lego bohlokwa bakeng sa go ba le kgotlelelo re le barutiwa ba Kriste?

⁶ Pego yeo e lego go Luka 8:​12-15 e bontšha gore maemong ka moka a mane, batho ba ‘kwa lentšu.’ Lega go le bjalo bao ba nago le ‘pelo e botse le e bolo’ ba dira se se fetago go fo ‘kwa lentšu.’ Ba a ‘le lotola le go enywa dienywa ka kgotlelelo.’ Ka ge mobu o botse o le boleta e bile e le o išago, o dira gore medu ya peu e nabe le go tia, gomme ka baka leo, peu e a hloga gomme ya enywa dienywa. (Luka 8:⁠8) Ka mo go swanago, bao ba nago le pelo e botse ba kwešiša lentšu la Modimo, ba le tšeela godimo gomme ba ineela go lona. (Ba-Roma 10:​10; 2 Timotheo 2:⁠7) Lentšu la Modimo le dula ka go bona. Mafelelong ba enywa dienywa ka kgotlelelo. Ka gona, go tšeela Lentšu la Modimo godimo ke ga bohlokwa bakeng sa go ba le kgotlelelo re le barutiwa ba Kriste. (1 Timotheo 4:​15) Lega go le bjalo, ke bjang re ka hlagolelago mokgwa wa go tšeela Lentšu la Modimo godimo?

Boemo bja Pelo le go Naganišiša mo go Nago le Morero

7. Ke modiro ofe wo o tswalanywago kgaufsi le pelo e botse?

⁷ Ela hloko gore nako le nako Beibele e tswalanya pelo e botse le modiro ofe. “Pelo ya moloki e akanya diphetolô.” (Diema 15:​28, mongwalo o sekamego ke wa rena.) “A nkê O kxahlwê-hlê ke polêlô tša molomo wa-ka, le dikeleletšô tšé tša pelo ya-ka, Wêna Morêna.” (Psalme 19:​14, mongwalo o sekamego ke wa rena.) “Pelo ya-ka e akanya thlalosetšô.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)​—Psalme 49:⁠3.

8. (a) Ge re bala Beibele, re swanetše go phema’ng eupša re swanetše go dira’ng? (b) Re hwetša mehola efe ka go naganišiša ka Lentšu la Modimo ka thapelo? (Akaretša lepokisi le le rego ‘Ba Tieletše Therešong.’)

⁸ Bjalo ka bangwadi ba ba Beibele, le rena re swanetše go naganišiša ka tebogo le ka thapelo ka Lentšu la Modimo le ka modiro wa gagwe. Ge re bala Beibele le dikgatišo tše di theilwego Beibeleng, ga se ra swanela go itshwara bjalo ka ge eka re baeti ba bogago naga ba itlhaganetšego bao ba akgofelago go bona dilo tše dintši ka nako e tee, ba tšea selo se sengwe le se sengwe seswantšho eupša ba lebiša tlhokomelo go tše sego kae feela. Go e na le moo, ge re ithuta Beibele re nyaka go diriša nako re lebišitše tlhokomelo temaneng ya Beibele. * Ge re dutše re naganišiša ka setu ka seo re se badilego, lentšu la Modimo le re kgoma dipelo. Le kgoma maikwelo a rena gomme le bopa le tsela ya rena ya go nagana. Le re tutuetša gape le go  botša Modimo dikgopolo tša rena ka noši ka thapelo. Mafelelong, tswalano ya rena ya kgaufsi le Jehofa e a matlafatšwa gomme lerato la rena la go rata Modimo le re tutuetša go tšwela pele re latela Jesu gaešita le ka tlase ga maemo a thata. (Mateo 10:​22) Ke mo go kwagalago gore go naganišiša ka seo Modimo a se bolelago ke ga bohlokwa ge e ba re nyaka go dula re botega go fihla bofelong.​—Luka 21:⁠19.

9. Re ka kgonthišetša bjang gore dipelo tša rena di dula di amogela lentšu la Modimo?

⁹ Seswantšho sa Jesu se bontšha gape gore go na le mapheko go goleng ga peu yeo e lego lentšu la Modimo. Ka gona, bakeng sa go dula re le barutiwa ba botegago re swanetše (1) go lemoga mapheko ao a tlišwago ke maemo ao a sa swanego a mobu o sa lokago ao go boletšwego ka ona seswantšhong le (2) go gata megato ya go a phošolla goba go a phema. Ka tsela yeo, re tla kgonthišetša gore dipelo tša rena di dula di amogela peu ya Mmušo gomme di dula di enywa dienywa.

E Wetšego “Tseleng” e Šupa go Bao ba Swaregilego

10. Hlalosa mohuta wa pele wa mobu wa seswantšhong sa Jesu gomme o hlalose seo o se bolelago.

¹⁰ Mohuta wa pele woo peu e welago go ona o ka “tseleng,” moo peu e ‘gatwago.’ (Luka 8:⁠5) Mobu woo o lego tseleng yeo e phatšago tšhemong ya mabele o gatwa ke batho ba bantši. (Mareka 2:​23) Ka mo go swanago, bao ba dumelago gore mediro ya lefase ya leema-ema e ba rweše dilo tše di sa nyakegego nakong le matleng a bona ba ka ikhwetša ba swaregile kudu gore ba ka hlagolela tebogo le ge e le efe e tšwago pelong bakeng sa lentšu la Modimo. Ba a le kwa, eupša ba palelwa ke go naganišiša ka lona. Ka gona dipelo tša bona di dula di le boemong bja go se le amogele. Pele ba ka hlagolela lerato  la go le rata, “Sathane [o] tloša Lentšu dipelong tša bôná, xore ba se kê ba dumêla ba phološwa.” (Luka 8:​12) Na se se ka phengwa?

11. Ke bjang re ka thibelago boemo bja dipelo tša rena gore bo se ke bja ba bjalo ka mobu o thata?

¹¹ Go na le mo gontši mo go ka dirwago go thibela pelo gore e se swane le mobu wo o sa enywego wo o lego tseleng. Mobu o gatwago gomme o le thata o ka letefala gomme wa tšweletša ge e ba o lengwa gomme batho ba thibelwa go sepela go ona. Ka mo go swanago, go dira nako bakeng sa go ithuta le go naganišiša ka Lentšu la Modimo go ka feleletša go dirile gore pelo e be bjalo ka mobu o botse le o tšweletšago. Ntlha ya bohlokwa ke gore re se swarege kudu ka dilo tša bophelo bja letšatši le letšatši. (Luka 12:​13-15) Go e na le moo, kgonthišetša gore o beela ka thoko nako ya go naganišiša ka “dilo tša bohlokwa bjo bogolo.”​—Ba-Filipi 1:​9-11, NW.

E Wetšego “Lekxwareng” e Šupa go Bao ba Boifago

12. Ke lebaka lefe le legolo leo le dirago gore lehlogedi le omelele mohuteng wa bobedi wa mobu woo go boletšwego ka ona seswantšhong sa Jesu?

¹² Ge peu e wela mohuteng wa bobedi wa mobu, ga e fo dula ka godimo ga ona bjalo ka tiragalong ya pele. E mela medu gomme ya hloga. Eupša ge letšatši le hlaba, lehlogedi le pontšhwa ke letšatši gomme la omelela. Lega go le bjalo, ela hloko ntlha ye ya bohlokwa. Lebaka le legolo le le dirago gore lehlogedi le omelele ga se phišo. Ntle le moo, semela seo se hlogago mmung o botse le sona se letšatšing eupša ga se omelele​—ge e le gabotse se gola gabotse. Ke’ng se se dirago phapano? Jesu o hlalosa gore lehlogedi le le omelela “ka xe mobú o sa iše fase” gomme “xò se monola.” (Mateo 13:​5, 6; Luka 8:⁠6) ‘Lekgwara’ le le khupeditšwego ke mobu le thibela peu go nabiša medu ka mo go tseneletšego bakeng sa go wetša monola le gore e tie. Lehlogedi le omelela ka ge mobu e le o sa išego.

13. Ke batho ba mohuta ofe bao ba swanago le mobu o sa išego, gomme lebaka le legolo la tsela yeo ba arabelago ka yona ke lefe?

¹³ Karolo ye ya seswantšho e šupa go batho bao ba ‘le amogelago ka lethabo’ gomme ba latela Jesu ka phišego ka “lebakanyana fêla.” (Luka 8:​13) Ge ba lebeletšane le phišo ya letšatši ya “thlokofatšô le tlaišô,” ba boifa o šoro moo e lego gore ba felelwa ke lethabo le matla gomme ba tlogela go latela Kriste. (Mateo 13:​21) Lega go le bjalo, lebaka le legolo la go boifa ga se kganetšo. Go feta moo, barutiwa ba dimilione ba Kriste ba kgotlelela diteko tše di fapa-fapanego, lega go le bjalo ba dula ba botega. (2 Ba-Korinthe 2:⁠4; 7:⁠5) Lebaka le legolo le le dirago gore ba bangwe ba boife gomme ba tlogele therešo ke gore boemo bja bona bja pelo bjo bo swanago le lekgwara bo ba šitiša go naganišiša ka mo go tseneletšego ka dilo tše di agago le ka dilo tša moya. Mafelelong, tebogo yeo ba e hlagolelago ya go leboga Jehofa le lentšu la gagwe ga se ya mela ka go tia gomme ke e fokolago kudu go ka lebeletšana ka katlego le kganetšo. Motho a ka thibela bjang ditla-morago tše bjalo?

14. Ke megato efe yeo motho a swanetšego go e gata go thibela boemo bja gagwe bja pelo gore bo se swane le mobu o sa išego?

¹⁴ Motho o swanetše go kgonthišetša gore ga go na mapheko a swanago le lekgwara ao a metšego ka pelong ya gagwe a bjalo ka go befelwa mo go tsemilego medu, boithati bjo bo utegilego goba maikwelo a swanago le ao a thata eupša a utegile. Ge e ba go setše go e na le lepheko le le bjalo, matla ao a tutuetšwago ke lentšu la Modimo a ka le tloša. (Jeremia 23:​29; Ba-Efeso 4:​22; Ba-Hebere 4:​12) Ka morago, go naganišiša ka thapelo go tla tutuetša “lentšu le le hlomilwexo” go mela ka mo go tseneletšego ka pelong ya motho. (Jakobo 1:​21) Se se tla mo nea matla a go lebeletšana ka katlego le dinako tše di nolago moko le sebete sa go dula a botega go sa šetšwe diteko.

 E Wetšego “Xare xa Metlwa” e Šupa go Bao ba Lego Pelo-pedi

15. (a) Ke ka baka la’ng mohuta wa boraro wa mobu wo Jesu a boletšego ka ona o swanelwa ke gore re o ele hloko kudu? (b) Mafelelong go diragala’ng ka mohuta wa boraro wa mobu, le gona ke ka baka la’ng?

¹⁵ Mohuta wa boraro wa mobu, e lego wo o nago le meotlwa, o tloga o swanelwa ke gore re o ele hloko kudu ka gobane ka ditsela tše itšego o swana le mobu o botse. Go swana le mobu o botse, peu ya mmung wa meotlwa e mela medu gomme e a hloga. Mathomong ga go na phapang go goleng ga sebjalo se sefsa mehuteng ye ye mebedi ya mobu. Lega go le bjalo, ge nako e dutše e tšwela pele, go ba le boemo bjo mafelelong bo bipago semela. Ka go se swane le mobu o botse, mobu wo o khupetšwa ke meotlwa. Ge sebjalo se senyenyane se gola mmung wo, se lebeletšana le go phadišana le ‘meotlwa ye e melago le sona.’ Ka nakwana dibjalo ka bobedi di bakišana dijo, seetša le sebaka, eupša mafelelong meotlwa e khupetša sebjalo gomme ‘ya se bipa.’​—Luka 8:⁠7.

16. (a) Ke batho ba mohuta mang bao ba swantšhetšwago ke mobu wa meotlwa? (b) Go ya ka dipego tše tharo tša Ebangedi, meotlwa e swantšhetša’ng?​—Bona mongwalo wa fase.

¹⁶ Ke batho ba mohuta mang bao ba swantšhetšwago ke mobu wa meotlwa? Jesu o hlalosa gore: “Ké ba ba rexo xe ba kwile Lentšu, ba ya bà imetšwe ke dipelaêlô le mahumô le mabose a bophelô byono, ba bipya ke tšôna ba se buduše selô.” (Luka 8:​14) Bjalo ka ge peu ya mobjadi le meotlwa di gola mmung ka nako e tee, ka mo go swanago batho ba bangwe ba leka go amogela lentšu la Modimo le “mabose a bophelô byono” ka nako e tee. Therešo ya lentšu la Modimo e bjalwa ka dipelong tša bona, eupša e lebeletšana le go phadišana le mediro e mengwe yeo e nyakago tlhokomelo ya bona. Pelo ya bona ya seswantšhetšo e gabedi. (Luka 9:​57-62) Se se ba thibela go diriša nako e lekanego ya go naganišiša ka thapelo le ka mo go nago le morero ka lentšu la Modimo. Ba palelwa ke go ineela ka botlalo lentšung la Modimo gomme ka go rialo ba hlaelelwa ke tebogo e tšwago pelong yeo e nyakegago bakeng sa go kgotlelela. Ganyenyane-ganyenyane, kgahlego ya bona ya dilo tša moya e khupetšwa ke mediro e sego ya moya go fihlela bokgoleng bjo go bjona ba ‘bipšago ka mo go feletšego.’ * A mafelelo a nyamišago gakaakang go bao ba sa ratego Jehofa ka dipelo tša bona ka moka!​—Mateo 6:​24; 22:⁠37.

17. Ke dikgetho dife tšeo re swanetšego go di dira bophelong e le gore re se ke ra bipša ke meotlwa ya seswantšhetšo yeo go boletšwego ka yona seswantšhong sa Jesu?

¹⁷ Ka go etiša dilo tša moya pele go e na le dilo tše di bonagalago, re phema go bipša ke mahloko le maipshino a lefase le. (Mateo 6:​31-33; Luka 21:​34-36) Go bala Beibele le go naganišiša ka seo re se badilego ga se gwa swanelwa go hlokomologwa le ka mohla. Re tla hwetša nako e oketšegilego ya go naganišiša ka mo go tseneletšego le ka thapelo ge e ba re nolofatša maphelo a rena ka mo re ka kgonago ka gona. (1 Timotheo 6:​6-⁠8) Bahlanka ba Modimo ba ilego ba dira bjalo​—bao ka tsela ya seswantšhetšo ba ilego ba tumola meotlwa mmung bakeng sa go nea ka mo go oketšegilego dijo, seetša le sebaka go sebjalo se se enywago​—ba thabela ditšhegofatšo tša Jehofa.  Sandra wa nywaga e 26 o re: “Ge ke naganišiša ka ditšhegofatšo tša-ka ke le therešong, ke lemoga gore lefase ga le na selo seo le ka se neago seo se bapetšwago le tšona!”​—Psalme 84:⁠11.

18. Re ka dula bjang lentšung la Modimo gomme ra kgotlelela re le Bakriste?

¹⁸ Ka gona, ke mo go kwagalago gore ka moka ga rena, ba banyenyane le ba bagolo, re tla dula lentšung la Modimo gomme ra kgotlelela re le barutiwa ba Kriste ge feela lentšu la Modimo le dutše ka go rena. Ka gona, a re kgonthišetšeng gore mobu wa dipelo tša rena tša seswantšhetšo le ka mohla ga o be o thatafetšego, o sa išego goba o khupetšwago eupša o dula o le boleta gomme o iša. Ka tsela yeo, re tla kgona go ineela lentšung la Modimo ka botlalo gomme ra ‘enywa dienywa ka kgotlelelo.’​—Luka 8:⁠15.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Dipotšišo tša Thuto]

Dikarabo tša Gago ke Dife?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go ‘dula lentšung la Jesu’?

• Re ka dumelela bjang lentšu la Modimo go dula ka dipelong tša rena?

• Ke batho ba mehuta efe bao ba swantšhetšwago ke mehuta e mene e sa swanego ya mobu yeo Jesu a boletšego ka yona?

• O ka hwetša bjang nako ya go naganišiša ka lentšu la Modimo?

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 10]

‘Ba Tieletše Therešong’

NGWAGA le ngwaga barutiwa ba bantši ba Kriste ba itlhatsela gore ba ‘tieletše therešong.’ (2 Petro 1:​12) Ke’ng se se ba thušago go kgotlelela? Ela hloko tše dingwe tša ditlhaloso tša bona.

“Ke bala karolo ya Beibele le go rapela bofelong bja letšatši le lengwe le le lengwe. Ke moka ke nagana ka seo ke se badilego.”​—Jean, o kolobeditšwe ka 1939.

“Go naganišiša kamoo Jehofa, motho yo a phagamego kudu, a re ratago ka gona go ntira gore ke ikwe ke šireletšegile le go ba le matla a go dula ke botega.”​—Patricia, o kolobeditšwe ka 1946.

“Ka go kgomarela mekgwa e mebotse ya go ithuta Beibele le go nwelela ka ‘madibeng a diphiri tša Modimo,’ ke kgonne go tšwela pele ke hlankela Jehofa.”​—1 Ba-Korinthe 2:​10. Anna, o kolobeditšwe ka 1939.

“Ke bala Beibele le dikgatišo tša rena tše theilwego Beibeleng ka morero wa go hlahloba pelo ya-ka le maikemišetšo a-⁠ka.”​—Zelda, o kolobeditšwe ka 1943.

“Dinako tšeo ke di thabelago kudu ke tša ge ke sepela-sepela gomme ke bolela le Jehofa ka thapelo le go fo mmotša kamoo ke ikwago ka gona.”​—Ralph, o kolobeditšwe ka 1947.

“Ke thoma letšatši ka go ahla-ahla temana ya letšatši le go bala karolo ya Beibele. Se se nnea selo se sefsa seo nka naganišišago ka sona mosegare.”​—Marie, o kolobeditšwe ka 1935.

“Go ahla-ahla temana ka temana ya puku ya Beibele go ntapološa e le ruri.”​—Daniel, o kolobeditšwe ka 1946.

Ke neng mo o bago le nako ya go naganišiša ka lentšu la Modimo ka thapelo?​—Daniele 6:​11b; Mareka 1:​35, 36; Ditiro 10:​9, 10.

[Caption on page 13]

Ka go etiša dilo tša moya pele, re ka ‘enywa dienywa ka kgotlelelo’