Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O se ke wa Dumelela Ngwana wa Gago go Gola ka Ntle le Tlhahlo!

O se ke wa Dumelela Ngwana wa Gago go Gola ka Ntle le Tlhahlo!

O se ke wa Dumelela Ngwana wa Gago go Gola ka Ntle le Tlhahlo!

MMOPI yo a dirišago letsopa yo a nago le bokgoni a ka kgona go fetoša letsopa leo le se nago mohola go ba sebjana seo se kgahlišago. Babopi ba sego kae bao ba dirišago letsopa ba bopa dilo tše dintši tše di kgahlišago ka letsopa le lenyenyane. Ka nywaga-kete e mentši, batho ba be ba dutše ba ithekgile ka mmopi yo a dirišago letsopa bakeng sa go hwetša dikomiki, dipoleite, dipitša tša go apea, dibjana tša go bolokela dilo le dibjana tša go kgabiša.

Batswadi le bona ba dira mošomo o bohlokwa setšhabeng ka go bopa semelo le botho bja bana ba bona. Beibele e swantšha yo mongwe le yo mongwe wa rena le letsopa, gomme Modimo o neile batswadi mošomo o bohlokwa wa go bopa “letsopa” la bana ba bona. (Jobo 33:⁠6; Genesi 18:​19) Go swana le go bopa letsopa le le nyenyane, go fetoša ngwana go ba motho yo mogolo yo a nago le boikarabelo le yo a leka-lekanego ga se mošomo o bonolo. Phetogo e bjalo ga e direge feela ka mohlolo.

Ditutuetšo tše dintši tše matla di šoma go bopa dipelo tša bana ba rena. Ka bomadimabe, tše dingwe tša ditutuetšo tše ke tšeo di senyago. Ka gona go e na le go tlogelela ngwana go gola ka ntle le tlhahlo, motswadi yo bohlale o tla tlwaetša ngwana “tsela y’axwe,” a holofela gore ‘o tlo tšofala a sa ka a e lahla.’​—Diema 22:⁠6.

Lebakeng le letelele leo le kgahlišago la go godiša ngwana, batswadi ba bohlale ba Bakriste ba tla swanelwa ke go neela nako bakeng sa go tloša ditutuetšo tše di fošagetšego tšeo di ka beago go gola ga ngwana wa bona kotsing. Lerato la bona le tla lekwa kudu ge ka go se fele pelo ba nea ngwana “tayo le phošollo tšeo e lego tša kgodišo ya Bokriste.” (Ba-Efeso 6:​4, The New English Bible) Go ba gona, mošomo wa batswadi o tla ba bonolo kudu ge e ba ba thoma go tlwaetša ngwana go tloga boseeng.

Go Tloga Boseeng

Babopi bao ba dirišago letsopa ba rata go šoma ka letsopa leo le lego boleta ka mo go lekanego go ka bopa selo se itšego eupša e le leo le tiilego ka mo go lekanego go ka dula le le bjalo ge le šetše le bopilwe. Ka morago ga go sekiša letsopa, ba kgetha go le diriša pele dikgwedi tše tshela di feta. Ka mo go swanago, nako e kaone ya gore batswadi ba thome go bopa pelo ya ngwana wa bona ke ge e le yeo e tsenegago le yeo e bopegago gabonolo.

Ditsebi tša bana di bolela gore ge ngwana a na le dikgwedi tše seswai, ngwana o ba a šetše a ithutile go tseba medumo ya leleme la gabo, a šetše a hlamile tswalano ya kgaufsi le batswadi ba gagwe, a hlagoletše bokgoni bja go ba le temogo le go thoma go tseba ka lefase leo le mo dikologilego. Nako e botse ya go thoma go bopa pelo ya gagwe ke ge a sa dutše e le yo monyenyane. Ngwana wa gago o tla holega gakaakang ge e ba ka go swana le Timotheo, a ‘tseba Mangwalo a makgethwa go tloga boseeng’!​—2 Timotheo 3:​15. *

Ka tlhago bana ba ekiša batswadi ba bona. Ka ntle le go ekiša medumo, dipolelwana le boitšhišinyo bja mmele, ba ithuta ka lerato, botho le kwelobohloko ge ba bona batswadi ba bona ba bontšha dika tše. Ge e ba re nyaka go tlwaetša bana ba rena go ya ka melao ya Jehofa, sa pele melao ya Modimo e swanetše go ba ka dipelong tša rena e le ka kgonthe. Go tšeela godimo melao ya Modimo ka tsela e bjalo go tla tutueletša batswadi go bolela le bana ba bona ka mehla ka Jehofa le ka Lentšu la gagwe. Beibele e kgothaletša gore: “O bolêle ôna Ò dutše ngwakong wa xaxo, le xe O le tseleng xe O y’o rôbala le xe Ò tsoxa.” (Doiteronomio 6:​6, 7) Francisco le Rosa ba hlalosa kamoo ba dirago se ka gona le bana ba bona ba babedi ba banyenyane. *

“Ka ntle le dipoledišano tša ka mehla, re leka go bolela le bana ba rena ka o tee ka o tee bonyenyane ka metsotso e 15 letšatši le lengwe le le lengwe. Ge re lemoga bothata, re fetša nako e oketšegilego re boledišana ka bjona​—ge e le gabotse re gahlana le mathata. Ka mohlala, morago bjale morwa wa rena wa nywaga e mehlano ge a be a e-⁠tšwa sekolong o ile a re botša gore yena ga a dumele go Jehofa. Go bonagala yo mongwe wa bao a tsenago le bona ka klaseng a ile a mo sega gomme a bolela gore Modimo ga a gona.”

Batswadi ba ba ile ba lemoga gore bana ba swanetše go hlagolela go ba le tumelo go Mmopi wa bona. Tumelo e bjalo e ka agwa go go kgahlišweng ga bona ka tlhago ke tlholo ya Modimo. Bana ba rata gakaakang go kgoma phoofolo, go kga matšoba a naga goba go bapala lešaba-šabeng leo le lego lebopong la lewatle! Batswadi ba ka ba thuša go bona tswalano magareng ga tlholo le Mmopi. (Psalme 100:⁠3; 104:​24, 25) Poifo le tlhompho tšeo ba di hlagolelago ka tlholo ya Jehofa di ka dula di le gona bophelo ka moka. (Psalme 111:​2, 10) Ka go sepedišana le kwešišo e bjalo, ngwana a ka hlagolela kganyogo ya go kgahliša Modimo le poifo ya go se mo kgahliše. Se se tla mo tutueletša ‘go lahla dibe.’​—Diema 16:⁠6.

Gaešita le ge bana ba bantši ba banyenyane ba rata go tseba e bile ba ithuta kapejana, go kwa go ka fo se tle gabonolo. (Psalme 51:⁠5) Ka dinako tše dingwe ba ka phegelela go dira dilo ka tsela ya bona goba ba phegelela go ba le selo se sengwe le se sengwe seo ba se nyakago. Batswadi e swanetše go ba bao ba tsepamego, ba sa felego pelo le bao ba layago bakeng sa go thibela mekgwa yeo gore e mele. (Ba-Efeso 6:⁠4) Ye e bile phihlelo ya Phyllis le Paul, bao ba ilego ba godiša bana ba bona ba bahlano ka katlego.

Phyllis o gopola gore: “Ka ge semelo sa ngwana yo mongwe le yo mongwe e be e le sa moswana-noši, yo mongwe le yo mongwe wa bona o be a nyaka go dira dilo ka tsela ya gagwe. Go be go le thata, eupša mafelelong ba ile ba ithuta seo se bolelwago ke lentšu ‘aowa.’” Monna wa gagwe e lego Paul o itše: “Gantši re be re ba nea mabaka a diphetho tša rena ge e ba ba be ba godile ka mo go lekanego go ka kwešiša. Gaešita le ge ka mehla re be re leka go ba ba botho, re ile ra ba ruta go hlompha bolaodi bjo re bo neilwego ke Modimo.”

Le ge nywaga ya pele ya ngwana e ka mo tlišetša mathata, batswadi ba bantši ba hwetša gore bothata bjo bogolo bo tšwelela nywageng ya mahlalagading ge ngwana yo a sa golago ka mo go lekanego a lebeletšana le diteko tše dintši tše difsa.

Go Fihlelela Pelo ya Mofsa

Mmopi yo a dirišago letsopa o swanetše go dira mošomo wa gagwe pele ga ge letsopa le ka omelela. Bakeng sa go ipha nako e lekanego, a ka tšhela meetse bakeng sa go dira gore letsopa le dule le na le monola e bile le le boleta. Ka mo go swanago, batswadi ba swanetše go šoma ka thata bakeng sa go thibela pelo ya mofsa wa bona go retela. Ke therešo gore sedirišwa sa motheo ke Beibele, yeo ka yona ba ka ‘solago, ba lokiša ditaba le go hlamela ngwana wa bona mediro ka moka e mebotse.’​—2 Timotheo 3:​15-17, bapiša le NW.

Lega go le bjalo, mofsa a ka fo se amogele keletšo ya batswadi gabonolo go etša ka tsela yeo a bego a dira ka yona ge a be a sa le yo monyenyane. Bafsa ba ka thoma go lebiša tlhokomelo e oketšegilego go dithaka tša bona, poledišano ya bolokologi le ya ka mehla le batswadi ba bona e ka tapa. Ke nako ye e nyakago go se fele pelo le bokgoni bjo bo oketšegilego, ka ge tema ya batswadi le ya bana di tsena mogatong o mofsa. Mofsa o swanetše go tlwaelana le diphetogo tša mmele le tša maikwelo. O swanetše go thoma go dira diphetho le dipakane tšeo di ka kgomago bophelo bja gagwe ka moka. (2 Timotheo 2:​22) Nakong ye e thata, o swanetše go lebeletšana le tutuetšo yeo e ka bago le mafelelo a boifišago pelong ya gagwe​—kgateletšo ya dithaka.

Ga se gantši kgateletšo e bjalo e tlago ka tsela e tee yeo e bonagalago gabonolo. Go e na le moo, gantši e bontšhwa ka dipolelo goba ditiragalo tše di latelanago tšeo di nyamišago. Tše di hlasela bofokodi bja ba bantši​—poifo yeo e tseneletšego ya go se amogelwe ke bafsa ba bangwe. A tlaišwa ke go lemoga mafokodi a gagwe le go nyaka go amogelwa, mofsa a ka thoma go amogela ‘dilo tša lefase’ tšeo bafsa ba bangwe ba di thekgago.​—1 Johane 2:​15-17, bapiša le NW; Ba-Roma 12:⁠2.

Go mpefatša boemo, dikganyogo tša tlhago tša pelo e sa phethagalago di ka matlafatša molaetša wa dithaka tša gagwe. Dikgothatšo tše bjalo ka “Ithabiše” gomme “O dire seo o se nyakago” di ka kwagala e le tšeo di ipiletšago kudu. María o gopola phihlelo ya gagwe: “Ke be ke theetša bafsa-gotee le nna bao ba bego ba dumela gore bafsa ba na le tshwanelo ya go ithabiša go fihla bokgoleng bjo ba ka kgonago, go sa šetšwe ditla-morago. Ka ge ke be ke nyaka go dira seo bagwera ba-ka ba sekolong ba bego ba se dira, ke nyakile ke wela bothateng bjo bogolo.” Ka ge o le motswadi, o nyaka go thuša ngwana wa gago yo a lego mahlalagading go fenya kgateletšo e bjalo, eupša o ka dira seo bjang?

Ka mantšu le ka ditiro tša gago, mo kgonthišetše leboelela gore o na le taba. Katanela go tseba kamoo a ikwago ka gona mabapi le dilo tše dingwe, gomme o leke go kwešiša mathata a gagwe, e lego ao a ka bago thata kudu go feta mathata ao o ilego wa lebeletšana le ona sekolong. Mo nakong ye ka mo go kgethegilego, ngwana wa gago o nyaka go go lebelela o le motho yo a ka mo ntšhetšago sa mafahleng a gagwe. (Diema 20:⁠5) Ka boitšhišinyo bja gagwe bja mmele goba ka maikwelo a gagwe, o ka lemoga kgateletšego goba kgakanego ya gagwe. Arabela go dinyakwa tša gagwe tšeo a sa di bolelego, gomme ‘o homotše pelo ya gagwe.’​—Ba-Kolose 2:⁠2, bapiša le NW.

Go ba gona, ke ga bohlokwa go bontšha go emela seo se nepagetšego ka go tia. Batswadi ba bantši ba hweditše gore ka dinako tše dingwe ba lwa le bana ba bona, eupša ga ba ineele ge phetho ya bona e theilwe motheong o mobotse. Ka lehlakoreng le lengwe, kgonthišetša gore o kwešiša boemo gabotse pele ga ge o ka dira phetho ya ge e ba o swanetše go nea tayo e lerato le gore o ka dira seo bjang ge e ba e nyakega.​—Diema 18:⁠13.

Go ka ba le Diteko Gaešita le ka Phuthegong

Sebjana sa letsopa se ka bonagala se feditšwe, eupša ka ntle le ge se bešitšwe ka ontong, se ka senywa gaešita le ke diela tšeo se diretšwego go di swara. Beibele e swantšha diteko le mathata le tiragalo ye ya go fiša, ka ge di bontšha gore ge e le gabotse re batho ba mohuta ofe. Go ba gona, Beibele e bolela ka mo go kgethegilego ka diteko tša tumelo ya rena, eupša ka kakaretšo ntlha ye ke yeo e lego bohlokwa le go diteko tše dingwe. (Jakobo 1:​2-⁠4) Ka mo go makatšago, diteko tše dingwe tše thata tšeo bafsa ba ka lebeletšanago le tšona di ka tšwa ka phuthegong.

Gaešita le ge ngwana wa gago yo a lego mahlalagading a ka bonagala a phetše gabotse moyeng, a ka ba a e-⁠lwa le go ba pelo-pedi. (1 Dikxoši 18:​21) Ka mohlala, Megan o ile a lebeletšana le dikgopolo tša lefase tšeo di bego di e-⁠tšwa go bafsa ba bangwe bao ba bego ba e-⁠tla Holong ya Mmušo:

“Ke ile ka tutuetšwa ke sehlopha sa bafsa bao ba bego ba lebelela Bokriste e le selo seo se tšwafišago le lepheko la go ba le maipshino. Ba be ba bolela dilo tše swanago le gore: ‘Ge ke thoma ke e-⁠ba le nywaga e 18, ke tlo tlogela therešo,’ goba ‘Ke fagahletše go tlogela therešo.’ Ba be ba phema bafsa bao ba bego ba bolela selo le ge e le sefe seo se fapanego, ba ba bitša bao ba itirago ba bakaone.”

Go tšea feela motho o tee goba ba babedi bao ba nago le boemo bja kgopolo bjo bo fošagetšego go tutuetša ba bangwe. Batho bao ba lego sehlopheng gantši ba dira seo bontši bo se dirago. Bošilo le bonkgwete di ka bipa bohlale le boitlhompho. Dinageng tše dintši, go be go dutše go na le maemo a nyamišago a bafsa ba Bakriste bao ba tsenago mathateng ka baka la ge ba ile ba latela bontši.

Ke therešo gore bafsa ba nyaka nako e itšego ya bogwera bjo bo thabišago. Wena bjalo ka motswadi o ka bo nea bjang? Naganišiša ka boithabišo bja bona, rulaganya mediro ye e kgahlišago le lapa goba le bafsa le batho ba bagolo. Tseba bagwera ba bana ba gago. Ba laletše go tla dijong, goba o itiše le bona. (Ba-Roma 12:​13) Kgothaletša ngwana wa gago go phegelela mediro e agago, e bjalo ka go ithuta go bapala sedirišwa sa mmino goba go tseba leleme le lengwe gabotse goba go ba le bokgoni bjo itšego. A ka kgona go dira se kudu a le tikologong e bolokegilego ya ka gae.

Go Tsena Sekolo e ka ba Tšhireletšo

Go tsena sekolo ga mofsa go ka mo thuša gape go boloka boithabišo bo le maemong a bjona. Loli yo e bilego molaodi sekolong se segolo ka nywaga e 20 o re: “Ke bone bafsa ba bantši ba Dihlatse ba tsena sekolo. Ba bantši ba be ba retwa ka boitshwaro bja bona, eupša ba bangwe ba be ba swana le barutwana ba bangwe. Ba beago mehlala e mebotse ka mehla e be e le bao ba nago le kgahlego dithutong tša bona. Ke tla kgothaletša batswadi ka matla gore ba kgahlegele tšwelopele ya bana ba bona dithutong, ba tsebe barutiši ba bona le go kgodiša bana ba bona gore pego e botse e bohlokwa. Ba bangwe ba tla dira gabotse kudu, eupša ka moka ba ka fihlelela maemo a kgotsofatšago gomme ba hlompšha ke barutiši ba bona.”

Go tsena sekolo mo go bjalo go ka thuša bafsa go tšwela pele moyeng. Go ka ba ruta mekgwa e mebotse ya go ithuta, go itaya monaganong le go ba le boikarabelo. Ka ntle le pelaelo bokgoni bja bona bja go bala gabotse le go kwešiša dikgopolo bo tla ba kgothaletša go ba barutwana le barutiši ba kaone ba Lentšu la Modimo. (Nehemia 8:⁠8) Dinyakwa tša mošomo wa bona wa sekolo le tša dithuto tša bona tša dilo tša moya di tla ba thuša go bea boitapološo lefelong la bjona le le swanetšego.

Botumo bo ya go Lena le go Jehofa

Gerika ya bogologolo dibjana tše dintši di be di saennwe ke bobedi mmopi yo a dirišago letsopa le mokgabiši. Ge o swantšha le se, gantši ka lapeng go na le batho ba babedi bao ba bopago ngwana. Tate le mma ba thušana go bopa pelo ya ngwana wa bona, gomme ka tsela ya seswantšhetšo ngwana o na le “mesaeno” e mebedi. Ka go swana le mmopi yo a dirišago letsopa le/goba mokgabiši, o ka ikwa o ikgantšha ka mošomo wa gago wa go bopa mofsa yo a swanelwago ke botse.​—Diema 23:​24, 25.

Katlego ye ya modiro o mogolo e tla ithekga kudu ka bogolo bjoo pelo ya ngwana e bopilwego go fihla go bjona. Re holofela gore o tla kgona gore: “Molaô wa Modimo w’axwe o dula ka pelong ya xaxwe; maoto a xaxwe xa a thêkêsêle.” (Psalme 37:​31) Boemo bja pelo ya ngwana bo bohlokwa kudu gore bo ka tlogelwa ka ntle le tlhahlo.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 8 Batswadi ba bangwe ba balela masea a bona Beibele. Lentšu le le homotšago le phihlelo e kgahlišago di ka tutuetša ngwana gore a thabele go bala bophelong bja gagwe ka moka.

^ ser. 9 Maina a mangwe a fetotšwe.