Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Leka Go Lebelela Ba Bangwe Ka Tsela Yeo Jehofa A Ba Lebelelago Ka Yona

Leka Go Lebelela Ba Bangwe Ka Tsela Yeo Jehofa A Ba Lebelelago Ka Yona

Leka Go Lebelela Ba Bangwe Ka Tsela Yeo Jehofa A Ba Lebelelago Ka Yona

“Modimo ga a lebelele ka tsela yeo motho a lebelelago ka yona.”​1 Samuele 16:​7NW.

1, 2. Pono ya Jehofa ka Eliaba e ile ya fapana bjang le ya Samuele, gomme re ka ithuta’ng go se?

LEKGOLONG la nywaga la bo-11 B.C.E., Jehofa o ile a roma moporofeta Samuele ka sephiring. O ile a laela moporofeta go ya ngwakong wa monna yo a bitšwago Isai gore a tlotše yo mongwe wa barwa ba Isai go ba kgoši ya Isiraele ya nakong e tlago. Ge Samuele a be a bona leitšibulo la Isai e lego Eliaba, o ile a kwa a kgonthišegile gore o hweditše yo Modimo a mo kgethilego. Eupša Jehofa o itše: “O se bônê sebopêxô sa xaxwe le botelele bya xaxwe; Nna ke mo nyaditše. [Modimo ga a lebelele ka tsela yeo motho a lebelelago ka yona, NW] Motho ó bôna se se lebanaxo le mahlô a xaxwe; Morêna Yêna ó bôna pelo.” (1 Samuele 16:​6, 7) Samuele o ile a palelwa ke go lebelela Eliaba ka tsela ye Jehofa a bego a mmone ka gona. *

2 Go bonolo gakaakang gore batho ba foše ponong ya bona ka ba bangwe! Ka lehlakoreng le lengwe, re ka forwa ke batho bao ka ntle ba bonagalago ba kgahliša eupša ka gare ba sa botege. Ka lehlakoreng le lengwe, re ka ba bogale le bao ba sa šišinyegego ponong ya rena ka batho bao ba botegago bao dimelo tša bona di re tenago.

3, 4. (a) Ge e ba go tsoga bothata gare ga Bakriste ba babedi, yo mongwe le yo mongwe o swanetše go ikemišetša go dira’ng? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona ge e ba re na le phapano e kgolo le modumedi-gotee le rena?

3 Mathata a ka tšwelela ge e ba re akgofela go ahlola ba bangwe​—gaešita le bao re bego re dutše re ba tseba ka nywaga e mentši. Mohlomongwe o bile le phapano e kgolo le Mokriste yo e kilego ya ba mogwera wa gago wa paale. Na o tla rata go lokiša bothata? Ke’ng seo se tlago go go thuša go phethagatša se?

4 Ke ka baka la’ng o sa lebeledišiše ngwaneno goba kgaetšedi wa Mokriste ka tsela e nepagetšego? Le gona o dire se ka go ela hloko mantšu a Jesu a rego: “Xa xo motho e a kxônaxo xo tla xo Nna, xe a sa xôxwe ke Tate e a nthomilexo.” (Johane 6:​44) Ke moka ipotšiše gore: ‘Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a gogela motho yo go Morwa wa Gagwe? Motho yo o na le dika dife tše di rategago? Na ke be ke dutše ke tšeela fase goba ke sa šetše dika tše? Ke ka baka la’ng mathomong re ile ra ba bagwera? Ke’ng seo se ilego sa nkgogela go motho yo?’ Mathomong o ka hwetša go le thata go nagana ka dika tše dibotse, kudu-kudu ge e ba o be o dutše o bolokile sekgopi ka nako e itšego. Lega go le bjalo, wo ke mogato o bohlokwa wa go lebiša go lokišeng bothata bja magareng ga lena. E le go bontšha kamoo se se ka dirwago ka gona, anke re lebeleleng dika tše di kgahlišago tša banna ba babedi bao ka dinako tše dingwe ba lebelelwago go ithekgilwe ka diphošo tša bona. Ke moporofeta Jona le moapostola Petro.

Go Lebeledišiša Jona ka Potego

5. Jona o be a neilwe thomo efe, gomme o ile a arabela bjang?

5 Jona o ile a hlankela e le moporofeta mmušong wa ka leboa wa Isiraele mehleng ya Kgoši Jerobeama II, morwa wa Joase. (2 Dikxoši 14:​23-25) Ka letšatši le lengwe, Jehofa o ile a laela Jona go tloga Isiraele gomme a ye Ninife, motse-mošate wa Mmušo o matla wa Asiria. Kabelo ya gagwe e be e le efe? E be e le ya go lemoša badudi gore motse wa bona o mogolo o be o tlo fedišwa. (Jona 1:​1, 2) Go e na le go latela taelo ya Modimo, Jona o ile a tšhaba! O ile a namela sekepe seo se yago Tarasisi, e lego kgole kudu le Ninife.​—Jona 1:⁠3.

6. Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a kgetha Jona go ya Ninife?

6 Go tla’ng ka kgopolong ya gago ge o nagana ka Jona? Na o nagana ka yena e le moporofeta yo a sa kwego? Go fo mo kga ka godimo go ka go lebiša phethong e bjalo. Eupša na Modimo o ile a kgetha Jona e le moporofeta ka gobane o be a sa kwe? Ruri ga go bjalo! Jona o swanetše go ba a be a e na le dika tše di kgahlišago. Ela hloko pego ya gagwe e le moporofeta.

7. Jona o be a hlankela Jehofa ka tlase ga maemo afe kua Isiraele, gomme go tseba se go kgoma bjang pono ya gago ka yena?

7 Ge e le gabotse Jona o be a ile a šoma ka potego kua Isiraele, tšhemo yeo e se nago dienywa. Moporofeta Amosi yo a phetšego mo e ka bago nako e swanago le Jona, o ile a hlalosa ba-Isiraele ba mehleng yeo e le bao ba ratago dilo tše di bonagalago le barati ba maipshino. * Go be go direga dilo tše mpe nageng, eupša ba-Isiraele ba be ba tloga ba sa di šetše. (Amosi 3:​13-15; 4:⁠4; 6:​4-⁠6) Lega go le bjalo, letšatši le letšatši Jona o ile a tšwetša pele ka potego thomo ya gagwe ya go bolela le bona. Ge e ba o le mogoeledi wa ditaba tše dibotse, o a tseba gore go thata gakaakang go bolela le batho bao ba kgotsofetšego ka seo ba nago le sona le bao ba sa arabelego. Ka gona, gaešita le ge re lemoga mafokodi a Jona, anke re gopoleng dika tša gagwe tša potego le kgotlelelo ge a be a dutše a bolela le ba-Isiraele bao ba se nago tumelo.

8. Moporofeta wa mo-Isiraele o be a tla lebeletšana le ditlhohlo dife kua Ninife?

8 Kabelo ya go ya Ninife e be e akaretša tlhohlo e nngwe e thata kudu. E le gore a fihle motseng woo, Jona o ile a swanelwa ke go sepela dikhilomithara tše 800 ka maoto​—leeto le thata kudu leo le bego le tla tšea mo e ka bago kgwedi. Ge a fihlile fao, moporofeta o be a swanetše go bolela go ba-Asiria, bao ba bego ba tsebja ka go ba sehlogo ga bona. Tlaišo e šoro e be e le sebopego se tlwaelegilego sa ntwa ya bona. Ba be ba bile ba ikgantšha ka go ba ga bona ba sehlogo. Ga go makatše gore Ninife e be e bitšwa “motse wa madi!”​—Nahume 3:​1, 7.

9. Ke dika dife tšeo Jona a ilego a di bontšha ge ledimo le matla le be le bea basesiši kotsing?

9 A dika-dika go phetha taelo ya Jehofa, Jona o ile a namela sekepe seo se ilego sa mo iša kgole-kgole le kabelo ya gagwe. Lega go le bjalo, Jehofa ga se a ka a ineela ka moporofeta wa gagwe goba a lokišeletša gore yo mongwe a mo tšeele legato. Go e na le moo, Jehofa o ile a gata mogato wa go thuša Jona gore a lemoge bohlokwa bja kabelo ya gagwe. Modimo o ile a dira gore go tsoge ledimo le matla lewatleng. Sekepe seo se bego se rwele Jona se ile sa tšwewa-tšewa ke maphoto. Batho bao ba se nago molato ba be ba le kgaufsi le go hwa, ka moka tše ka baka la Jona! (Jona 1:⁠4) Jona o be a tla arabela bjang? A sa nyake gore basesiši ba ba lego ka sekepeng ba lobe maphelo a bona ka baka la gagwe, Jona o ile a ba botša gore: “Nkukeng Le ntahlêlê lewatleng, ké mo le tl’o xo Le okobalêla.” (Jona 1:​12) O be a se na lebaka la go nagana gore ge mafelelong basesiši ba mo lahletše ka ntle ga sekepe, Jehofa o be a tla mo phološa lewatleng. (Jona 1:​15) Lega go le bjalo, Jona o be a ikemišeditše go lefa ka setopo e le gore basesiši ba se ke ba hwa. Na mo ga re bone go bontšhwa ga dika tša sebete, boikokobetšo le lerato?

10. Ke’ng seo se ilego sa direga ka morago ga gore Jehofa a tsošološe kabelo ya Jona?

10 Mafelelong, Jehofa o ile a phološa Jona. Na ditiro tša Jona tša morago bjale di ile tša dira gore a se sa swanelega go hlankela Modimo e le moemedi wa gagwe? Aowa, ka kgaugelo le ka lerato Jehofa o ile a tsošološa thomo ya moporofeta ya go bolela le ba-Ninife. Ge Jona a fihlile Ninife, o ile a botša badudi ba yona ka sebete gore Modimo o etše hloko bobe bja bona bjo bogolo le gore motse o be o tlo fedišwa ka matšatši a 40. (Jona 1:⁠2; 3:⁠4) Ka morago ga go kwa molaetša wa Jona wa go se pepetletše, ba-Ninife ba ile ba sokologa gomme motse wa bona o ile wa bolokwa.

11. Ke’ng seo se bontšhago gore Jona o ithutile thuto ya bohlokwa?

11 Go sa dutše go le bjalo Jona ga se a ka a ba le pono e nepagetšego. Lega go le bjalo, a diriša mohlala o šomago, Jehofa ka go se fele pelo o ile a thuša Jona go ithuta gore O lebelela seo se lego ka kua ga ponagalo. O hlahloba pelo. (Jona 4:​5-11) Gore Jona o ithutile thuto ya bohlokwa go bonagala ka pego ya potego yeo yena ka noši a e begilego. Go ikemišetša ga gagwe go bega ka mafokodi a gagwe gaešita le go akaretša ditaba tše di lešago dihlong go nea bohlatse bjo bo oketšegilego bja boikokobetšo bja gagwe. Go nyakega sebete gore motho a amogele phošo!

12. (a) Re tseba bjang gore Jesu o lebelela batho ka tsela yeo Jehofa a ba lebelelago ka yona? (b) Re kgothaletšwa go ba le pono efe ka batho bao re ba botšago ditaba tše dibotse? (Bona lepokisi leo le lego go letlakala 18.)

12 Nywaga-kgolo ka morago, Jesu Kriste o ile a bolela ka tsela e botse mabapi le tiragalo ya bophelong bja Jona. O itše: “Bo-ka Jona xe a fetša matšatši a mararo le mašexo a mararo à le mpeng ya hlapi-kxolo, le Morwa-motho ó tlo fetša matšatši a mararo le mašexo a mararo à le pelong ya lefase.” (Mateo 12:​40) Ka morago ga ge Jona a tsošitšwe, o tla tseba gore Jesu o ile a bapiša nako ya Gagwe ya go ba lebitleng le nako ye ya lefsifsi nakong ya bophelo bja moporofeta. Na ga re thabele go hlankela Modimo yo a sa hlapego bahlanka ba gagwe diatla ge ba dira diphošo? Mopsalme o ngwadile gore: “Morêna ó šôkêlwa ba ba mmoifaxo byalo ka tata xo bana xe a xauxêla bana b’axwe. Xobane Yena ó tseba lebopô le re lexo ka lôna, xa a lebale xe re le lerole.” (Psalme 103:​13, 14) Ka kgonthe, “lerole” le​—go akaretša batho bao ba sa phethagalago lehono​—le ka kgona go phethagatša mo gontši ka thekgo ya moya o mokgethwa wa Modimo!

Pono e Leka-lekanego ya Petro

13. Ke dika dife tša Petro tšeo o ka naganago ka tšona, eupša ke ka baka la’ng Jesu a ile a mo kgetha gore e be moapostola?

13 Ga bjale anke re hlahlobeng ka bokopana mohlala wa bobedi wa moapostola Petro. Ge e ba o be o ka kgopelwa go hlalosa Petro, na kapejana o be o tla nagana ka dika tše bjalo ka go dira dilo ka lebelo gaešita le go ipota? Ka dinako tše dingwe Petro o ile a bontšha dika tše bjalo. Lega go le bjalo, na Jesu a ka ba a ile a kgetha Petro e le yo mongwe wa baapostola ba gagwe ba 12 ge e ba ruri Petro e be e le monna yo a bego a dira dilo ka lebelo goba a ipota? (Luka 6:​12-14) Ruri ga go bjalo! Go molaleng gore Jesu o ile a bona ka kua ga mafokodi a gomme a lebelela dika tša Petro tše di kgahlišago.

14. (a) Ke’ng seo mohlomongwe se ka hlalosago seo se bonagalago e le go bolela ga Petro ka bolokologi? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go leboga gore Petro o ile a botšiša dipotšišo leboelela?

14 Ka dinako tše dingwe Petro o ile a ba bjalo ka mmoleledi wa baapostola ba bangwe. Ba bangwe ba ka lebelela se e le bohlatse bja go hloka boikokobetšo. Eupša na se se bjalo? Go šišinywa gore Petro e ka ba e be e le yo mogolo go baapostola ba bangwe​—mohlomongwe e bile a feta Jesu. Ge e ba seo se nepagetše, se se ka thuša go hlalosa lebaka leo ka lona Petro gantši e bego e le yena wa mathomo go bolela. (Mateo 16:​22) Lega go le bjalo, go na le taba e nngwe yeo re swanetšego go e ela hloko. Petro e be e le monna yo a sekametšego dilong tša moya. Go nyorelwa ga gagwe tsebo go ile gwa mo tutueletša gore a botšiše dipotšišo. Dipotšišo tša gagwe di re hotše. Jesu o ile a bolela dipolelo tše dintši tša bohlokwa ge a be a fetola dipotšišo tša Petro, gomme tše di bolokilwe ka Beibeleng. Ka mohlala, o be a araba polelwana yeo e bego e boletšwe ke Petro moo Jesu a ilego a bolela ka “molaki e a bôtêxaxo.” (Luka 12:​41-44) Le gona, naganišiša ka potšišo ye ya Petro: “Rena re tloxetše tšohle; se re tl’o xo se hwetša ké eng?” Ye e ile ya lebiša kholofetšong ya Jesu ye e matlafatšago: “Mang le mang a tloxetšexo lapa labô, xoba bana babô, xoba dikxaetšedi, xoba tat’axwe le mm’axwe, xoba bana, xoba mašemo è le ka ’baka la leina la-ka, ó tlo hwetša tše di fetišaxo tšeo kxolê-kxolê, le byôna bophelô byo bo sa felexo e tlo ba kabêlô ya xaxwe.”​—Mateo 15:​15; 18:​21, 22; 19:​27-⁠29.

15. Ke ka baka la’ng go ka thwe Petro o be a botega ka go se kwanantšhe e le ka kgonthe?

15 Petro o be a na le seka se sengwe se sebotse​—⁠o be a botega ka go se kwanantšhe. Ge bontši bja barutiwa bo be bo kgaotša go latela Jesu ka gobane bo be bo sa kwešiše e nngwe ya dithuto tša gagwe, ke Petro a ilego a bolelela baapostola ba 12 ka go se dika-dika gomme a re: “Morêna! Re tlo tloxa rè leba xo mang? O na le mantšu a bophelô byo bo sa felexo.” (Johane 6:​66-68) Mantšu a a swanetše go ba a ile a thabiša pelo ya Jesu gakaakang! Ka moragonyana, ge lešaba le be le e tla go swara Mong wa bona, bontši bja baapostola bo ile bja tšhaba. Lega go le bjalo, Petro o ile a latela lešaba a le kgole gomme a tsena ka gare ga lapa la moperisita yo a phagamego. Go ba le sebete go ile gwa mo tutueletša go ya fao, e sego bošilo. Ge Jesu a be a botšološišwa, Petro o ile a tsena sehlopheng sa ba-Juda bao ba bego ba ikomoša mollong. Yo mongwe wa bahlanka ba moperisita yo a phagamego o ile a mo lemoga gomme a mo latofatša ka gore o be a na le Jesu. Ee, Petro o ile a latola Mong wa gagwe, eupša anke re se lebale gore e be e le potego e sa kwanantšhego le go tshwenyega ka Jesu tšeo di ilego tša bea Petro boemong bjoo bjo kotsi, bjoo go se nago yo mongwe wa baapostola yoo a ilego a leka go lebeletšana le bjona.​—Johane 18:​15-⁠27.

16. Ke ka mabaka afe a šomago ao ka ona re hlahlobilego dika tše di kgahlišago tša Jona le Petro?

16 Dika tša Petro tše di kgahlišago di be di feta kgole mafokodi a gagwe. Go bjalo le ka Jona. Bjalo ka ge re lebeletše Jona le Petro ka tsela e nepagetšego go feta kamoo re dirago ka gona ka mehla, re swanetše go itlwaetša ka mo go swanago go ba bao ba nago le pono e nepagetšego ka bana babo rena le dikgaetšedi tša moya tša mehleng ya rena. Go dira bjalo go tla lebiša ditswalanong tše kaone le bona. Ke ka baka la’ng se se nyakega e le ka kgonthe?

Go Diriša Thuto Lehono

17, 18. (a) Ke ka baka la’ng go ka ba le diphapano gare ga Bakriste? (b) Ke keletšo efe ya Beibele yeo e ka re thušago go rarolla mathata le badumedi-gotee?

17 Banna, basadi le bana ba maemong ka moka a tša boiphedišo gotee le a thuto le ditlogo tša setšhaba ba hlankela Jehofa ka botee lehono. (Kutollo 7:​9, 10) Re bona go fapa-fapana mo gogolo gakaakang ga dimelo ka phuthegong ya Bokriste! Ka ge re hlankela Modimo ka go bapelana, go molaleng gore ka dinako tše dingwe go tla tsoga dikgakgano.​—Ba-Roma 12:​10; Ba-Filipi 2:⁠3.

18 Gaešita le ge re lemoga mafokodi a bana babo rena, ga re lebiše tlhokomelo go ona. Re katanela go ekiša Jehofa yoo mopsalme a opetšego ka yena ka gore: “Xe Wene Morêna Ò latiša molato, xôna xo ka êma mang?” (Psalme 130:⁠3) Go e na le go lebiša tlhokomelo dikeng tša semelo tšeo di ka re aroganyago, re ‘phegelela tše re kago khutšišana ra agišana ka tšona.’ (Ba-Roma 14:​19) Re katanela go lebelela batho ka tsela yeo Jehofa a ba lebelelago ka yona, re lebelela ka kua ga mafokodi a bona gomme ra lebiša tlhokomelo dikeng tše dibotse. Ge re dira se, se re thuša ‘go tšwela pele re rwalana.’​—Ba-Kolose 3:​13NW.

19. Bolela megato e šomago yeo Mokriste a ka e gatago ge a lokiša diphapano tše kgolo.

19 Go thwe’ng ge e ba go tšwelela diphapano tšeo re ka se kgonego go fo di rarolla ka dipelong tša rena? (Psalme 4:⁠4) Na se se ile sa direga gare ga gago le modumedi-gotee le wena? Ke ka baka la’ng o sa leke go lokiša taba? (Genesi 32:​13-15) Sa pele, batamela Jehofa ka thapelo o mo kgopele tlhahlo ya gagwe. Ke moka, o naganne ka dika tše kgahlišago tša motho yoo, e-⁠ya go yena ka “bokwala bya mohlale.” (Jakobo 3:​13) Mmotše gore o nyaka go dira khutšo. Gopola keletšo e buduletšwego ye e rego: ‘Akgofiša go kwa, o diege go bolela, o diege go galefa.’ (Jakobo 1:​19) Keletšo ya ‘go diega go galefa’ e bolela gore motho yo mongwe a ka dira goba a bolela selo se itšego seo se ka go befedišago. Ge e ba seo se direga, kgopela Jehofa bakeng sa thušo ya go kgomarela boitshwaro. (Ba-Galatia 5:​22, 23) Dumelela ngwaneno go bolela, gomme o mo theetše ka kelohloko. O se ke wa mo tsena ganong, gaešita le ge o sa dumelelane le se sengwe le se sengwe seo a se bolelago. Pono ya gagwe e ka ba e fošagetše, eupša o swanetše go dumela gore ke tsela yeo a naganago le go ikwa ka gona ka nako yeo. Leka go bona bothata ka pono ya gagwe. Seo se ka akaretša go ipona ka tsela yeo ngwaneno a go lebelelago ka gona.​—Diema 18:⁠17.

20. Ge go lokišwa phapano, ke megato efe e mengwe yeo mohlomongwe e ka feleletšago ka poelano?

20 Ge e le nako ya gago ya gore o bolele, bolela ka boleta. (Ba-Kolose 4:⁠6) Botša ngwaneno seo o se ratago ka yena. Kgopela tshwarelo bakeng sa selo le ge e le sefe seo o se dirilego seo se bakilego phapano. Ge e ba maiteko a gago a boikokobetšo a feleletša ka poelano, leboga Jehofa. Ge e ba go se bjalo, tšwela pele o kgopela Jehofa tlhahlo ge o dutše o nyaka dibaka tše oketšegilego tša go dira khutšo.​—Ba-Roma 12:⁠18.

21. Poledišano ye e go thušitše bjang go lebelela ba bangwe ka tsela yeo Jehofa a ba lebelelago ka yona?

21 Jehofa o rata bahlanka ba gagwe ka moka. O thabela go re diriša ka moka ga rena tirelong ya gagwe go sa šetšwe mafokodi a rena. Ge re dutše re ithuta ka mo go oketšegilego ka pono ya gagwe ka ba bangwe, lerato la rena la go rata bana babo rena le dikgaetšedi le tla gola. Ge e ba lerato la rena la go rata Mokriste-gotee le rena le tapile, le ka tsošološwa. Re tla amogela tšhegofatšo e kgolo gakaakang ge e ba re dira boiteko bja kgonthe bja go bontšha pono e nepagetšego ka ba bangwe​—ee, go ba lebelela ka tsela yeo Jehofa a ba lebelelago ka yona!

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 1 Ka morago go ile gwa ba molaleng gore Eliaba yo mobotse o be a se na dika tšeo di bego di swanelega bakeng sa kgoši ya Isiraele. Ge senatla sa mo-Filisita e lego Goliata se be se hlohla ba-Isiraele ntweng, Eliaba gotee le banna ba bangwe ba Isiraele ba ile ba tšhoga.​—1 Samuele 17:​11, 28-⁠30.

^ ser. 7 Ka baka la diphenyo tša bohlokwa le go tsošološwa ga naga ya kgale le sebego seo mohlomongwe a ilego a se hwetša ka baka la se, go molaleng gore Jerobeama wa II o ile a dira mo gontši go oketša mahumo a mmušo wa ka leboa.​—2 Samuele 8:⁠6; 2 Dikxoši 14:​23-28; 2 Koronika 8:​3, 4; Amosi 6:⁠2.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Lepokisi go letlakala 18]

Nagana ka Tsela Yeo Modimo a Lebelelago ba Bangwe ka Yona

Ge o dutše o naganišiša ka pego ya Beibele ya Jona, na o bona go nyakega gore o lebelele lefsa batho bao o bolelago ditaba tše dibotse go bona ka mehla? Ka go swana le ba-Isiraele, ba ka bonagala ba kgotsofetše ka seo ba nago le sona goba ba sa arabele, goba ba ganetša molaetša wa Modimo. Lega go le bjalo, Jehofa Modimo o ba lebelela bjang? Gaešita le batho ba bangwe ba nago le maemo a phagamego mo tshepedišong ye ya dilo ka letšatši le lengwe ba ka retologela go Jehofa, go swana le ge kgoši ya Ninife e ile ya fetoga ka baka la boboledi bja Jona.​—Jona 3:​6, 7.

[Caption on page 15]

Na o lebelela ba bangwe ka tsela yeo Jehofa a ba lebelelago ka yona?

[Caption on page 16]

Jesu o ile a hwetša selo se itšego se sebotse seo a ka se bolelago ka phihlelo ya Jona

O tla Araba Bjang?

• Jehofa o lebelela bjang mafokodi a bahlanka ba gagwe?

• Ke dika dife tše di kgahlišago tša Jona le Petro tšeo o ka di bolelago?

• O ikemišeditše go boloka pono efe ka bana beno ba Bakriste?