Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Jehofa o Lemoga Seo o se Dirago?

Na Jehofa o Lemoga Seo o se Dirago?

Na Jehofa o Lemoga Seo o se Dirago?

OBE o tla araba bjang potšišo yeo? Ba bantši ba tla re: ‘Ke dumela gore Modimo o ile a lemoga ditiro tša banna ba bjalo ka Moše, Gideoni le Dafida, eupša ga ke kgodišege ge e ba a na le kgahlego ka selo le ge e le sefe seo nka se dirago. Ga ke Moše, Gideoni goba Dafida.’

Ke therešo gore banna ba bangwe ba mehleng ya Beibele ba ile ba dira mediro e kgahlišago kudu ya tumelo. Ba ile ‘ba fenya dikgoši, ba thiba melomo ya ditau, ba tima matla a mollo gotee le go efoga magale a marumo.’ (Ba-Hebere 11:​33, 34) Lega go le bjalo, ba bangwe ba ile ba bontšha tumelo ya bona ka ditsela tše nyenyane kudu, gomme Beibele e re kgonthišetša gore le bona Modimo o ile a lemoga ditiro tša bona tša tumelo. Go bontšha se, ela hloko mehlala ya Mangwalo ya modiši, moporofeta le mohlologadi.

Modiši o Neela Sehlabelo

O gopola’ng ka Abele, morwa wa bobedi wa Adama le Efa? O ka gopola gore o bile mohwela-tumelo, e lego selo seo mohlomongwe ba mmalwa ba rena ba ka lebeletšanago le sona. Eupša la mathomo Abele o ile a lemogwa ke Modimo ka lebaka le lengwe gape.

Ka letšatši le lengwe, Abele o ile a tšea diruiwa tše kaone-kaone mohlapeng wa gagwe gomme a neela Modimo sehlabelo. Lehono mpho ya gagwe e ka lebelelwa e le e nyenyane kudu, eupša Jehofa o ile a e lemoga gomme a e amogela. Lega go le bjalo, ga go felele fao. Mo e nyakilego go ba nywaga e dikete tše nne ka morago, Jehofa o ile a budulela moapostola Paulo go ngwala mabapi le taba ye ka pukung ya Ba-Hebere. Ka morago ga nywaga e mentši gakaakaa, Modimo o be a sa lebala sehlabelo seo se senyenyane!​—Ba-Hebere 6:​10; 11:⁠4.

Abele o ile a phetha bjang gore o tla neela sehlabelo sa mohuta ofe? Beibele ga e bolele, eupša o swanetše go ba a ile a naganišiša ka taba ye. E be e le modiši, ka gona go be go letetšwe gore a neele tše dingwe tša diruiwa tša mohlape wa gagwe. Lega go le bjalo, ela hloko gore o ile a neela tše kaone-kaone​—‘tša makhura.’ (Genesi 4:⁠4) Le gona, mohlomongwe o ile a naganišiša ka mantšu ao Jehofa a ilego a a botša noga kua tšhemong ya Edene: “Ke bea lehlôyô xare xa xaxo le mosadi, le xare xa peu ya xaxo le peu ya xaxwe. Yôna e tlo Xo phšatla hlôxô; ’me wêna O tlo e loma serêthê.” (Genesi 3:​15; Kutollo 12:⁠9) Gaešita le ge a be a sa kwešiše gore “mosadi” le “peu” ya gagwe ke mang, Abele o swanetše go ba a ile a lemoga gore ‘go longwa serethe’ ga peu ya mosadi go be go tla akaretša go tšhollwa ga madi. Ka ntle le pelaelo o ile a lemoga gore go be go se na selo seo se bego se tla ba bohlokwa kudu go feta sephedi. Sa bohlokwa kudu, sehlabelo seo a se neilego e be e tloga e le se se swanetšego.

Ka go swana le Abele, lehono Bakriste ba neela Modimo dihlabelo. Ga ba neele maitšibulo a diruiwa tša mohlape wa bona, eupša ba neela “sedimo sa thêtô, e lexo sôna seenywa sa melomo ye e ipolêlaxo ka Leina la [Modimo].” (Ba-Hebere 13:​15) Melomo ya rena e ipolela phatlalatša ge re abelana tumelo ya rena le ba bangwe.

Na o tla rata go kaonefatša boemo bja sehlabelo sa gago? Gona naganišiša ka dinyakwa tša batho ba tšhemong ya geno. Ba tshwenyegile ka eng? Ke’ng seo ba se ratago? Ke dibopego dife tša molaetša wa Beibele tšeo di tla ipiletšago go bona? Nako e nngwe le e nngwe ge o nea bohlatse, ahla-ahla maeto ao o a dirilego ka morero wa go kaonefatša go atlega ga gago. Le gona, ge o bolela ka Jehofa, dira bjalo ka kgodišego, ka go tšwa pelong. Dira gore sehlabelo sa gago e be ‘sehlabelo sa kgonthe sa theto.’

Moporofeta o Bolela le Batho ba Gabo Bao ba sa Arabelego

Ga bjale ela hloko moporofeta Henoge. Mohlomongwe e be e le yena a nnoši e lego hlatse ya Jehofa Modimo. Ka go swana le Henoge, na o setho se nnoši sa lapa la geno seo se hlankelago Jehofa ka potego? Na o morutwana a nnoši ka klaseng ya gago goba mošomi a nnoši lefelong la gago la mošomo yo a kgomarelago melao ya motheo ya Beibele? Ge e ba go le bjalo, o ka lebeletšana le ditlhohlo. Bagwera, ba leloko, bao o tsenago le bona sekolo goba bašomi-gotee le wena ba ka go kgothaletša go tshela melao ya Modimo. Ba ka bolela gore: “Ga go na motho yo a tla tsebago seo o se dirilego. Re ka se bolele.” Ba ka gapeletša gore ke ga bošilo go tshwenyega ka ditekanyetšo tša boitshwaro tša Beibele ka gobane Modimo ga a na taba le seo o se dirago. Ka go befedišwa ke ge o sa nagane le go dira dilo bjalo ka bona, ba ka dira selo le ge e le sefe seo ba ka se kgonago go fokodiša go gana ga gago.

Ka kgonthe, ga go bonolo go lebeletšana le kgateletšo e bjalo, eupša go a kgonega. Nagana ka Henoge, monna wa bošupa go tloga ka Adama. (Juda 14) Nakong ya ge Henoge a belegwa, batho ba bantši ba be ba se sa na boitshwaro. Polelo ya bona e be e hlabiša dihlong; boitshwaro bja bona bo be bo ‘tšhoša.’ (Juda 15, bapiša le NW.) Ba be ba itshwara ka tsela yeo batho ba bantši ba itshwarago ka yona lehono.

Henoge o ile a kgona bjang go lebeletšana le boemo bjo? Karabo ya potšišo yeo ke e kgahlišago go rena lehono. Gaešita le ge ka nako yeo Henoge e ka ba e be e le yena monna a nnoši lefaseng yo a bego a rapela Jehofa, o be a tloga a se noši. Henoge o ile a sepela le Modimo.​—Genesi 5:⁠22.

Morero wa Henoge bophelong e be e le go thabiša Modimo. O be a tseba gore go sepela le Modimo go be go bolela se se fetago go fo phela bophelo bjo bo hlwekilego boitshwarong. Jehofa o be a nyaka gore a bolele. (Juda 14, 15) Batho ba be ba swanetše go lemošwa gore ditiro tša bona tša go se boife Modimo di be di lemogwa. Henoge o ile a tšwela pele go sepela le Modimo ka nywaga ya ka godimo ga e 300​—nako e telele kudu go feta yeo le ge e le ofe wa rena a ka e kgotlelelago. O ile a tšwela pele a sepela le Modimo go fihlela a e-⁠hwa.​—Genesi 5:​23, 24.

Ka go swana le Henoge, le rena re laetšwe go bolela. (Mateo 24:​14) Go tlaleletša go go nea bohlatse ka ntlo le ntlo, re leka go bolela ditaba tše dibotse go ba leloko, badirišani-gotee le rena kgwebong le bao re tsenago le bona ka klaseng. Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe re ka dika-dika go bolela. Na go bjalo ka wena? O se ke wa nolega moko. Ekiša Bakriste ba pele, gomme o rapele Modimo gore a go nee sebete. (Ditiro 4:​29) Le ka mohla o se ke wa lebala gore ge feela o sepela le Modimo, ga o noši.

Mohlologadi o Lokišeletša Dijo

Anke o nagane, mohlologadi yo a sa bolelwego ka leina o ile a šegofatšwa gabedi ka baka la ge a ile a lokišeletša dijo tše nyenyane! E be e se mo-Isiraele, eupša e be e le modiiledi yo a phetšego lekgolong la bo-lesome la nywaga B.C.E. kua toropong ya Tsarepata. Go ya mafelelong a nako e telele ya komelelo le tlala dijo tša mohlologadi di be di fela. O be a šaletšwe feela ke folouro e nyenyane le makhura a lekanego go ka dira bonyenyane dijo tša mafelelo bakeng sa gagwe le morwa wa gagwe.

Mo nakong ye, go ile gwa tsena moeng. E be e le moporofeta wa Modimo e lego Eliya, yoo a ilego a kgopela go ja dijo tše nyenyane tša mohlologadi. E be e le tše nyenyane ka mo go lekanego yena le morwa wa gagwe, gomme go be go tloga go se na selo se a ka se neago moeng. Eupša Eliya o ile a mo kgonthišetša ka lentšu la Jehofa gore ge e ba a be a ka abelana le yena dijo tša gagwe, yena le morwa wa gagwe ba be ba ka se swarwe ke tlala. Mohlologadi wa modiiledi o ile a nyaka tumelo gore a kgolwe gore Modimo wa Isiraele o be a tla lemoga seo a se dirilego. Lega go le bjalo, o ile a kgolwa Eliya gomme Jehofa o ile a mo putsa. “Xomme bupi ka pitšeng bya se kê bya fêla; le makhura a se kê a hlôkwa lexapeng, ka mo Morêna a boletšexo le Eliya.” Mosadi le morwa wa gagwe ba ile ba ba le dijo ka mehla go fihlela tlala e fela.​—1 Dikxoši 17:​8-⁠16.

Lega go le bjalo, mohlologadi o be a letetšwe ke tšhegofatšo e nngwe. Nako e itšego ka morago ga mohlolo woo, morwa wa gagwe yo a rategago o ile a babja gomme a hwa. A šušumeditšwe ke kwelobohloko, Eliya o ile a kgopela Jehofa gore a tsoše mošemane. (1 Dikxoši 17:​17-24) Seo se be se tla nyaka mohlolo o sa kago wa bonwa. Ga go na pego ya motho yo a kilego a tsošwa pele ga fao! Na Jehofa o be a tla bontšha mohlologadi yo wa modiiledi kwelobohloko gape? O ile a dira bjalo. Jehofa o ile a nea Eliya matla a go tsoša mošemane yoo. Ka morago Jesu o ile a bolela mabapi le mosadi yo gore: “Mehleng yela ya Eliya xo be xo na le bahlôlôxadi ba bantši mo xo Ba-lsiraele, . . . Xomme Eliya xa a ka a rongwa xo e mongwê wa bôná xe e se kwa Sarepata naxeng ya Sidone xo mosadi yola wa mohlôlôxadi.”​—Luka 4:​25, 26.

Lehono boemo bja tša boiphedišo ke bjo bo sa tsepamago, gaešita le dinageng tša diintaseteri. Dikhamphani tše dingwe tše kgolo di ripile bašomi bao e bego e dutše e le bašomi ba botegago ka nywaga-some. A lebeletšane le kgonagalo ya go hloka mošomo, Mokriste a ka lekega go fetša nako e ntši kudu mošomong, a holofela gore khamphani ya gagwe e ka se mo tloše mošomong. Go dira bjalo go ka mo tlogelela nako e nyenyane ya go ba gona dibokeng tša Bokriste, go tšea karolo bodireding bja tšhemo goba ya go hlokomela dinyakwa tša maikwelo le tša moya tša lapa la gagwe. Lega go le bjalo, o nagana gore o swanetše go dula a le mošomong woo go sa šetšwe ditla-morago.

Mokriste yo a lego boemong bjo bjalo bjo thata bja tša boiphedišo o na le lebaka la go ka tshwenyega. Matšatši a go thata go hwetša mošomo. Bontši bja rena ga re katanele go huma, eupša ka go swana le mohlologadi wa Tsarepata, re nyaka go ba le dinyakwa tša bophelo. Lega go le bjalo, moapostola Paulo o re gopotša gore Modimo o itše: “Nka se kê ka Xo lahla; nka se kê ka Xo tloxêla.” Re ka bolela ka kgodišego gore: “Morêna ké Molwedi wa-ka: xa ke boife selô; batho ba ka ntira’ng?” (Ba-Hebere 13:​5, 6) Paulo o ile a bea bophelo bja gagwe kotsing ka baka la yona kholofetšo yeo, gomme ka mehla Jehofa o ile a mo hlokomela. Modimo o tla re dira ka mo go swanago ge e ba re sa mo tlogele.

Re ka nagana gore le ka mohla re ka se fihlelele mediro e bjalo ka ya batho ba sekametšego dilong tša moya ba bjalo ka Moše, Gideoni le Dafida, eupša re ka ekiša tumelo ya bona. Le gona re ka gopola ditiro tše nyenyane tša tumelo tšeo Abele, Henoge le mohlologadi wa Tsarepata ba di dirilego. Jehofa o kgahlegela ditiro ka moka tša tumelo​—gaešita le tše nyenyane. Ge morutwana yo a boifago Modimo a gana go amogela dihlare-tagi go tšwa go thaka ya gagwe, ge mošomi wa Mokriste a gana dikgothaletšo tša boitshwaro bjo bo gobogilego mošomong goba ge Hlatse e godilego yeo e botegago e e-⁠ba gona ka potego dibokeng tša phuthego go sa šetšwe go lapa le boemo bja tša maphelo bjo bo fokolago, Jehofa o a bona. Le gona o a thaba!​—Diema 27:⁠11.

Na o Lemoga Seo ba Bangwe ba se Dirago?

Ee, Jehofa o lemoga seo re se dirago. Ka gona, bjalo ka baetši ba Modimo re swanetše go phafogela go lemoga maiteko a ba bangwe. (Ba-Efeso 5:⁠1) Ke ka baka la’ng o sa lebeledišiše ditlhohlo tšeo Bakriste-gotee le wena ba lebeletšanago le tšona e le gore ba be gona dibokeng tša phuthego, ba be gona bodireding bja tšhemo gaešita le go dira mediro ya letšatši le letšatši?

Ke moka, dira gore barapedi-gotee le wena ba Jehofa ba tsebe gore o leboga maiteko a bona. Ba tla thabela gore o a lemogile, gomme go ba le taba ga gago go ka ba kgonthišetša gore Jehofa le yena o a a lemoga.