Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Pele le ka Morago Bophelo bja Nakong e Fetilego bjo bo sa Kgahlišego, Bokamoso bjo bo Phadimago

Pele le ka Morago Bophelo bja Nakong e Fetilego bjo bo sa Kgahlišego, Bokamoso bjo bo Phadimago

“Batamelang Kgaufsi Le Modimo, Gomme O Tla Batamela Kgaufsi Le Lena”

Pele le ka Morago Bophelo bja Nakong e Fetilego bjo bo sa Kgahlišego, Bokamoso bjo bo Phadimago

“LENTŠU la Modimo ké le le phelaxo, ké le matla; ka boxale le phala thšoša efe le efe ya maxale a mabedi; . . . ’me le tseba xo fênyêka diakanyô le kxopolô tša pelo.” (Ba-Hebere 4:​12) Moapostola Paulo o ile a bolela seo ka matla a tsenelelago a molaetša wa Modimo. Bokgoni bja wona bja go fihlelela pelo bo bile molaleng kudu-kudu lekgolong la pele la nywaga C.E. Go sa šetšwe tutuetšo e sa kgahlišego ya nakong yeo, bao ba ilego ba fetoga Bakriste ba ile ba apara motho yo mofsa.​—Ba-Roma 1:​28, 29; Ba-Kolose 3:​8-⁠10.

Matla a fetošago a lentšu la Modimo ke ao a bonagalago le lehono, bjalo ka ge go begilwe ka Beibeleng. Ka mohlala, ela hloko taba ya monna yo motelele le wa senatla e lego Richard. Ka ge a be a befelwa kapejana, Richard o be a lwela dilo tše nyenyane. Bophelo bja gagwe bo be bo tletše ka bošoro. Richard o ile a ba a tsenela sehlopha sa bo-ramatswele. O ile a itlwaetša ka thata gomme a ba nkgwete ya matswele ya boima-ima ya Westphalia, Jeremane. Le gona Richard o be a e-⁠nwa kudu gomme gantši a na le dintwa. Go e nngwe ya ditiragalo tše bjalo, go ile gwa bolawa motho gomme Richard o ile a nyaka a feleletša a le kgolegong.

Go thweng’ng ka lenyalo la Richard? Richard o gopola gore: “Pele nna le Heike re ithuta Beibele, yo mongwe le yo mongwe o be a itirela boithatelo. Heike o be a fetša nako e ntši a e-⁠na le bagwera ba gagwe ge nna ke be ke fetša nako medirong ya-ka ya go itloša bodutu​—kudu-kudu matswele, go bapala maphotong le go phonkgela ka meetseng.”

Ge Richard le Heike ba be ba thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa, Richard o be a notšwe moko ke taba ya gore o swanetše go dira diphetogo tšeo go bego go bonagala e le tše di sa kgonegego e le gore a dumelelanye bophelo bja gagwe le ditekanyetšo tše phagamego tše di lego ka Lentšung la Modimo. Lega go le bjalo, ge a be a thoma go tseba Jehofa Modimo kaone, Richard o ile a hlagolela kganyogo e matla ya go mo kgahliša. Richard o ile a lemoga gore Modimo ga a amogele batho bao ba ratago bošoro goba bao ba bo dirišetšago boithabišo. Richard o ile a ithuta gore: “[Jehofa] ó hloile ba ba rataxo bosenyi.”​—Psalme 11:⁠5.

Go feta moo, kholofelo ya go phela ka mo go sa felego lefaseng la paradeise e ile ya kgahliša bobedi Richard le Heike. Ba be ba nyaka go ba fao ba le gotee! (Jesaya 65:​21-23) Richard o ile a kgongwa kudu ke taletšo e rego: “Batamelang kgaufsi le Modimo, gomme o tla batamela kgaufsi le lena.” (Jakobo 4:⁠8, NW) O ile a bona bohlokwa bja go ela hloko keletšo ye e buduletšwego: “Wa mexabaru O se mo kxanyoxê; O se ithlaolêlê tsela xo tša xaxwe ’tsela. Xobane Morêna ó hlaswa sehlôla, ó kwana le baloki.”​—Diema 3:​31, 32.

Go sa šetšwe go ba le kganyogo e matla ya go fetoša ditsela tša gagwe, Richard o ile a lemoga gore a ka se kgone go dira bjalo ka matla a gagwe ka noši. O ile a lemoga go nyakega ga go tsoma thušo ya Modimo ka thapelo. Ka go rialo o ile a dira ka go dumelelana le mantšu a Jesu ao a a boditšego baapostola ba Gagwe: “Le rapêlê, xore Le se tsênê melekong; xobane môya o mafolofolo, ’me nama e a fôkôla.”​—Mateo 26:⁠41.

Ka morago ga go ithuta kamoo Modimo a lebelelago bošoro le bogale ka gona, Richard ga se a ka a ba le pelaelo ya gore papadi ya matswele e be e sa amogelege. Ka thušo ya Jehofa le ka kgothatšo e tšwago go bao a ilego a ithuta Beibele le bona, Richard o ile a tlogela bošoro. O ile a tlogela papadi ya matswele le go ba le dintwa gomme a dira phetho ya go kaonefatša bophelo bja lapa la gagwe. Richard yoo ga bjale e lego molebeledi yo a ikokobeditšego go e nngwe ya diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa o re: “Go ithuta therešo e tšwago Beibeleng go nthušitše gore ke eme gomme ke nagane pele ke dira phetho.” O oketša ka gore: “Ga bjale ke hlahlwa ke melao ya motheo ya lerato le tlhompho tswalanong ya-ka le mosadi wa-ka gotee le bana. Ka baka la seo, lapa la rena le momagane.”

Batho bao ba neilwego tsebišo e fošagetšego ka dinako tše dingwe ba ile ba latofatša Dihlatse tša Jehofa ka gore di thuba malapa. Lega go le bjalo, mehlala ya batho ba bjalo ka Richard e hlatsela dipolelo tša bona e le tša maaka. Ge e le gabotse, therešo ya Beibele e ka feleletša ka lapa leo le tsepamego le bokamoso bjo bo phadimago go bao ba bilego le bophelo bjo bo sa kgahlišego nakong e fetilego.​—Jeremia 29:⁠11.

[Lepokisi go letlakala 9]

Melao ya Motheo ya Beibele e a Šoma

Beibele e ka ba le tutuetšo e matla maphelong a batho. Ye ke e mengwe ya melao ya motheo ya Mangwalo yeo e thušitšego batho ba bašoro go fetoga:

“Mokxotleledi ó phala moxale; mo-hula-motse ó phalwa ke mo-fenya-pelo-y’axwe.” (Diema 16:​32) Bogale bjo bo sa laolegego ke leswao la bofokodi, e sego la go ba le matla.

“Molemoxi xa a na sebefedi.” (Diema 19:​11) Go ba le temogo le kwešišo ka boemo go thuša motho go bona ka kua ga mabaka a tlišago ntwa gomme go ka thibela bogale le pefelo.

‘O se ke wa tlwaelana le monna wa mogalefi gore o se tlo tlwaela mokgwa wa gagwe.’ (Diema 22:​24, 25) Bakriste ba phema ka bohlale go tlwaelana le bao ba ratago bogale.

[Caption on page 9]

“Kholofelo ya lefase la paradeise e nneile tutuetšo ya go fetoga”