Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Banna Ba Maemo A Tlase Ba Fetolela Beibele

Banna Ba Maemo A Tlase Ba Fetolela Beibele

Banna Ba Maemo A Tlase Ba Fetolela Beibele

KA 1835, Henry Nott, e lego moagi wa Leisemane, gotee le John Davies, e lego mo-Welsh yo a bego a ithutela modiro wa go rekiša krosari, ba ile ba fihla mafelelong a modiro o mogolo. Ka morago ga go šoma ka thata ka nywaga ya ka godimo ga e 30, mafelelong ba ile ba fetša phetolelo ya Beibele ka moka ka Setahiti. Ke ditlhohlo dife tšeo banna ba ba babedi ba maemo a tlase ba ilego ba lebeletšana le tšona, gomme mafelelo a modiro wa bona wa boithapi e bile afe?

“Mokgatlo wa Ma-Great Awakening”

Karolong ya bobedi ya lekgolo la bo-18 la nywaga, ditho tša mokgatlo wa Protestanta o bitšwago Great Awakening, goba wo o tsebjago e le Awakening, di be di bolela mafelong ao go tlalago batho a motseng gotee le kgaufsi le meepo le difeketori tša Brithania. Morero wa tšona e be e le go fihlelela bašomi. Baboledi ba Awakening ba be ba kgothaletša ka mafolofolo go abja ga Beibele.

Mohlami wa mokgatlo wo, e lego mo-Baptist yo a bitšwago William Carey, o ile a ba le letsogo go hlongweng ga Mokgatlo wa Boromiwa wa London [London Missionary Society (LMS)] woo o ilego wa hlongwa ka 1795. LMS e ile ya tlwaetša batho bao ba bego ba ikemišeditše go ithuta maleme a gabo bona gomme ba ye go hlankela e le baromiwa tikologong ya Pacific Borwa. Pakane ya baromiwa ba e be e le go bolela Ebangedi ka maleme a batho ba lefelong leo.

Sehlakahlaka sa Tahiti, seo se bego se sa tšwa go hwetšwa, e ile ya ba tšhemo ya mathomo ya boromiwa bakeng sa LMS. Go ditho tša Awakening, dihlakahlaka tše di be di sa ‘tsebe selo’ ka boheitene, ka gona di be di le mašemo ao a bego a emetše go bunwa.

Batho ba Maemo a Tlase ba Lebeletšana le Modiro o Thata ka Katlego

E le gore ba bune, baromiwa ba kgethilwego ka lebelo le bao ba bego ba sa tlwaetšwa gabotse ba ka bago ba 30 ba ile ba namela Duff, e lego sekepe seo se rekilwego ke LMS. Pego e lokeletša “baruti ba bane ba kgethilwego [bao ba bego ba se na tlwaetšo ya maleba], babetli ba tshela, balokiši ba dieta ba babedi, baagi ba babedi, balogi ba babedi, baroki ba babedi, ralebenkele, motho yo a šomago ka disale, mohlankedi, mošomi wa ka serapeng, ngaka, morudi wa tšhipi, motho yo a šomago ka difaki, motšweletši wa leokodi, motho yo a šomago ka dikefa, motšweletši wa mašela, modiri wa diraka, basadi ba ba hlano le bana ba babedi.”

Ditlabakelo tšeo baromiwa ba ba bego ba e-⁠na le tšona feela bakeng sa gore ba tlwaelane le maleme a setlogo a Beibele e be e le pukuntšu ya Segerika le Seisemane gotee le Beibele e nago le pukuntšu ya Sehebere. Dikgweding tše šupago tšeo ba di feditšego ba le ka lewatleng, baromiwa ba ile ba swara ka hlogo mantšu a mangwe a Setahiti ao a lokeleditšego ke baeng ba nakong e fetilego, ao bontši bja ona a lokeleditšwego ke marabele a tšwago sekepeng se bitšwago Bounty. Mafelelong, Duff e ile ya goroga Tahiti, gomme ka March 7, 1797, baromiwa ba ile ba fologa sekepe. Lega go le bjalo, bontši bja bona ngwaga ka morago ba ile ba nolega moko gomme ba tloga. Go ile gwa šala baromiwa ba šupago feela.

Henry Nott, yo e bego e le moagi, e be e le yo mongwe wa ba šupago. O be a e-⁠na le nywaga e 23. Ka go seka-seka mangwalo a gagwe ao a ilego a a ngwala mathomong, o be a na le thuto ya motheo feela. Lega go le bjalo, go tloga mathomong o ile a itlhatsela a filwe tabeng ya go ithuta leleme la Setahiti. O ile a hlaloswa e le motho yo a botegago, yo a thekgilego ditho le yo a rategago.

Ka 1801, Nott o ile a kgethelwa go ruta baromiwa ba senyane ba sa tšwago go fihla leleme la Setahiti. Gare ga bona go be go na le mo-Welsh wa nywaga e 28 yo a bitšwago John Davies, yo a ilego a itlhatsela e le morutwana yoo a nago le bokgoni le yo a šomago ka thata yo ka tlhago a bego a le boleta e bile a rata go nea. Go se go ye kae, banna ba ba babedi ba ile ba phetha ka gore ba fetolele Beibele ka Setahiti.

Modiro o Thata

Lega go le bjalo, go fetolela Setahiti go ile gwa itlhatsela e le modiro o thata, ka gobane Setahiti e be e se leleme le le ngwalwago. Baromiwa ba ile ba swanelwa ke go ithuta lona feela ka gore ba le kwe le bolelwa. Ba be ba se na pukuntšu goba puku ya popopolelo. Mantšu a medumo e kwagalago lelengwaneng, ditumanoši tša lona tše dintši tše di latelelanago (tše ka bago tše hlano lentšung letee) le go dirišwa ka sewelo ga ditumammogo tša lona di ile tša nola baromiwa moko. Ba llile ka gore: “Mantšu a mantši a tletše ka ditumanoši gomme e nngwe le e nngwe e na le modumo wa yona.” Ba ile ba bolela gore ba be ba sa kgone “go swara modumo wa mantšu, ka go nepagala moo go bego go ka ba hola.” Ba ile ba ba ba nagana gore ba be ba e-⁠kwa medumo yeo ba sa kago ba e-⁠kwa le ka mohla!

Dilo di ile tša mpefala le go feta ge ka dinako tše dingwe mantšu a mangwe a be a iletšwa ka Setahiti gomme ka go rialo a swanelwa ke go tšeelwa legato ke a mangwe. Mahlalosetša-gotee le wona a ile a ba remiša hlogo. Go be go na le mantšu a fetago 70 ka Setahiti bakeng sa lentšu “thapelo.” Tlhohlo e nngwe e be e le popopolelo ya Setahiti, yeo e bego e fapane ka mo go feletšego le ya Seisemane. Go sa šetšwe ditlhohlo tšeo, ganyenyane-ganyenyane baromiwa ba ile ba kgoboketša lelokelelo la mantšu ao mafelelong Davies a bego a tla a gatiša nywaga e 50 e latelago e le pukuntšu e nago le mantšu a 10 000.

Go oketša moo go ile gwa ba le tlhohlo ya go ngwala Setahiti. Baromiwa ba ile ba leka go dira bjalo ba diriša mmiletšo woo o hlamilwego wa Seisemane. Lega go le bjalo, tirišo ya Seisemane ya ditlhaka tša Selatine e be e sa sepedišane le ya medumo ya Setahiti. Ka gona, baromiwa ba ile ba dulela go hlwa ba ahla-ahla sefonetiki le mopeleto ka go se kgaotše. Gantši baromiwa ba be ba itlhamela mepeleto e mefsa, ka ge e be e le ba mathomo ka Mawatleng a ka Borwa go dira leleme le le bolelwago gore le ngwalwe. Ba be ba sa tsebe gore modiro wa bona ka morago e be e tla ba mohlala go maleme a mantši a Pacific Borwa.

Ba be ba se na Ditlabakelo Eupša ba be ba E-⁠na le Bokgoni bjo Bogolo

Bafetoledi ba be ba e-⁠na le dipuku tše mmalwa tša tšhupetšo tšeo ba bego ba ka di diriša. LMS e ile ya laela gore ba diriše Textus Receptus le King James Version e le dipuku tša bona tša motheo. Nott o ile a kgopela LMS gore e romele dipukuntšu tše di oketšegilego ka Sehebere le Segerika gotee le Dibeibele ka maleme ao ka bobedi. Ga go tsebje ge e ba a ile a amogela dipuku tšeo. Ge e le Davies yena o ile a amogela dipuku tše itšego tša go ithuta go tšwa go bagwera ba gagwe ba ma-Welsh. Dipego di bontšha gore bonyenyane o be a na le pukuntšu ya Segerika, Beibele ya Sehebere, Testamente e Mpsha ka Segerika le Septuagint.

Ge dilo di sa dutše di le bjalo, modiro wa boboledi wa baromiwa o ile wa tšwela pele o sa enywe. Gaešita le ge baromiwa ba bile Tahiti ka nywaga e 12, ga go modudi le o tee wa lefelong leo yo a bego a kolobeditšwe. Mafelelong, dintwa tša selegae tše di tšwelago pele di ile tša gapeletša baromiwa ka moka ka ntle le Nott yo a ikemišeditšego go tšhabela Australia. Ka nakwana e be e le moromiwa a nnoši yo a bego a šetše Dihlakahlakeng tša Windward tša sehlopha sa Dihlakahlaka tša Society, eupša o ile a swanela ke go šala Kgoši Pomare II morago ge kgoši e be e tšhabela sehlakahlakeng sa kgaufsi sa Moorea.

Lega go le bjalo, go tloga ga Nott ga se gwa emiša modiro wa bofetoledi, gomme ka morago ga gore Davies a fetše nywaga e mebedi a le Australia, o ile a boela a kopana le Nott. Ka nako yeo, Nott o be a ithutile Segerika le Sehebere gomme o be a tseba maleme ao le ge a robetše. Ka baka leo, o ile a thoma go fetolela dikarolo tše dingwe tša Mangwalo a Sehebere ka Setahiti. O ile a kgetha dikarolo tša Beibele tšeo di bego di na le dipego tšeo batho ba moo ba bego ba ka di kwešiša gabonolo.

A dirišana kgaufsi le Davies, Nott o ile a thoma go fetolela Ebangedi ya Luka, yeo e ilego ya fetšwa ka September 1814. O ile a kgoboketša phetolelo yeo e ilego ya kwala gabotse ka Setahiti, mola Davies a ile a hlahloba phetolelo a diriša mongwalo woo go fetoletšwego go tšwa go wona. Ka 1817, Kgoši Pomare II o ile a kgopela ge e ba a ka gatiša letlakala la pele la Ebangedi ya Luka. O ile a dira bjalo a diriša motšhene o monyenyane wa go gatiša woo motho a o laolago ka noši woo o tlišitšwego Moorea ke baromiwa ba bangwe. Kanegelo ya go fetolelwa ga Beibele ka Setahiti e ka ba e sa felelago ge e ba re ka se bolele ka monna yo a botegago wa mo-Tahiti yo a bitšwago Tuahine, yo a ilego a ba le baromiwa nywageng yeo ka moka gomme a ba thuša go kwešiša dintlha ka botlalo tša mabapi le leleme leo.

Go Phethwa ga Modiro wa go Fetolela

Ka 1819, ka morago ga nywaga e tshelelago ya go šoma ka thata, go ile gwa phethwa modiro wa go fetolelwa ga Diebangedi, Ditiro tša Baapostola le puku ya Dipsalme. Motšhene wa go gatiša, o bego o tlišitšwe ke baromiwa ba sa tšwago go goroga, o ile wa thuša go gatiša le gore go abje dipuku tše tša Beibele.

Go ile gwa latela nako ya modiro o tseneletšego wa go fetolela, go bala ka tsela ya go hlahloba gotee le go dira diphošollo. Ka morago ga go dula Tahiti ka nywaga e 28, Nott o ile a babja ka 1825, gomme LMS e ile ya mo dumelela go boela morago Engelane ka sekepe. Se se thabišago ke gore ka nako yeo go fetolelwa ga Mangwalo a Segerika go be go nyakile go phethilwe. O ile a tšwela pele a fetolela Beibele ka moka ga yona nakong ya leeto la gagwe la go ya Engelane le nakong ya ge a be a le moo. Nott o ile a boela Tahiti ka 1827. Nywaga e seswai ka morago, ka December 1835, o ile a rola marapo. Ka morago ga nywaga e fetago 30 ya go šoma ka thata, Beibele ka moka e be e fetoletšwe.

Ka 1836 Nott o ile a boela morago Engelane e le gore a ka gatiša Beibele ya Setahiti ka moka ga yona kua London. Ka June 8, 1838, Nott yo a bego a thabile kudu o ile a bontšha Kgošigadi Victoria phetolelo ya pele e gatišitšwego ya Beibele ya Setahiti. Ka mo go kwešišegago, yeo e be e le nako e kgomago maikwelo go monna yo e bego e le moagi yoo nywaga e 40 pejana a ilego a sesa ka sekepe sa Duff gomme a inweletša ka mo go feletšego setšong sa Tahiti e le gore a phethe modiro wo o mogolo le wa bophelo ka moka.

Dikgwedi tše pedi ka morago, Nott o ile a boela morago Pacific Borwa a swere mapokisi a magolo a 27 a nago le dikopi tša mathomo tše 3 000 tša Beibele e feletšego ya Setahiti. Ka morago ga gore a eme Sydney, o ile a babja gape, eupša o ile a gana go aroganywa le mapokisi a a bohlokwa. Ka morago ga gore a fole, o ile a goroga Tahiti ka 1840, moo badudi bao ba bego ba fagahletše go hwetša Dibeibele tša Setahiti ba ilego ba ba ba lwela thoto ya gagwe. Nott o ile a hwela Tahiti ka May 1844 a e-⁠na le nywaga e 70.

Mafelelo a Magolo Kudu

Lega go le bjalo, modiro wa Nott o ile wa tšwela pele o gopolwa. Phetolelo ya gagwe e ile ya ba le mafelelo a magolo malemeng a Polynesia. Ka go dira gore Setahiti se ngwalwe, baromiwa ba ile ba phološa leleme leo. Mongwadi yo mongwe o boletše gore: “Nott o bolokile popopolelo ya Setahiti e tlwaelegilego. Ka mehla go tla nyakega gore go boelwe ka Beibeleng bakeng sa go ithuta leleme le le sekilego la Setahiti.” Modiro o sa kgaotšego wa bafetoledi ba o ile wa phološa mantšu a dikete gore a se lebalwe. Ngwaga-kgolo ka morago, mongwadi yo mongwe o itše: “Beibele ya Setahiti e kgahlišago ya Nott ke selo se se dirilwego ka bokgwari sa leleme la Setahiti​—motho yo mongwe le yo mongwe o dumelelana le seo.”

Modiro wo o bohlokwa ga se wa hola Matahiti feela eupša o ile wa thea motheo bakeng sa diphetolelo tše dingwe tša maleme a Pacific Borwa. Ka mohlala, bafetoledi ba Dihlakahlakeng tša Cook le Samoa ba ile ba e diriša e le mohlala. Mofetoledi yo mongwe o itše: “Ke ile ka tloga ke latela Mna. Nott, yoo ke ilego ka hlahloba ka šedi phetolelo ya gagwe.” Go begilwe gore mofetoledi yo mongwe ‘o be a swere puku ya Dipsalme tša Sehebere le diphetolelo tša Seisemane le Setahiti’ ge a be a dutše a ‘fetolela e nngwe ya dipsalme tša Dafida go e iša go se-Samoa.’

Ba latela mohlala wa ditho tša Awakening tša kua Engelane, baromiwa ba kua Tahiti ba ile ba godiša ka mafolofolo go ithuta go bala le go ngwala. Ge e le gabotse, ka nako e fetago ngwaga-kgolo, Beibele e be e le puku e nnoši yeo e hwetšagalago go badudi ba Tahiti. Ke ka baka leo e bilego le tutuetšo e kgolo setšong sa Tahiti.

Go tšwelela gantši ga leina la Modimo ka Mangwalong a Sehebere le a Segerika go bontšha e nngwe ya dibopego tše di kgahlišago tša Nott Version. Ka baka leo, lehono leina la Jehofa le tsebja kudu kua Tahiti le dihlakahlakeng tša yona. Ebile le tšwelela le dikerekeng tše dingwe tša Protestanta. Lega go le bjalo, leina la Modimo le tswalanywa kgaufsi ka mo go kgethegilego le Dihlatse tša Jehofa le modiro wa tšona wa go bolela ka phišego, woo go wona ba dirišago ka mo go tseneletšego Beibele ya Setahiti yeo e fetoletšwego ke Nott le bašomi-gotee le yena. Le gona maiteko a magolo a dirilwego ke bafetoledi ba bjalo ka Henry Nott a re gopotša kamoo re swanetšego go bontšha tebogo ka gona ka ge bontši bja batho lehono ba hwetša Lentšu la Modimo gabonolo.

[Caption on page 26]

Diphetolelo tša pele tša Beibele ka Setahiti, 1815. Leina la Jehofa le a tšwelela

[Caption on page 26]

Henry Nott (1774-​1844), mofetoledi yo mogolo wa Beibele ya Setahiti

[Caption on page 26]

Tahitian Bible: Copyright the British Library (3070.a.32); Henry Nott and letter: Collection du Musée de Tahiti et de ses Îles, Punaauia, Tahiti; catechism: With permission of the London Missionary Society Papers, Alexander Turnbull Library, Wellington, New Zealand

[Caption on page 28]

Katikasema e dirišago maleme a mabedi ya Setahiti le se-Welsh ya 1801, moo leina la Modimo le tšwelelago gona

[Caption on page 28]

With permission of the London Missionary Society Papers, Alexander Turnbull Library, Wellington, New Zealand

[Caption on page 29]

Avec la permission du Pasteur Teoroi Firipa

[Caption on page 29]

Kereke ya Protestanta e nago le leina la Jehofa ka pele, sehlakahlakeng sa Huahine, French Polynesia