Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na O Na Le “Boemo Bja Kgopolo Bja Go Leta”?

Na O Na Le “Boemo Bja Kgopolo Bja Go Leta”?

Na O Na Le “Boemo Bja Kgopolo Bja Go Leta”?

“Xo swanetše ruri-ruri xe Le le ba xo swara ka tsela e kxêthwa ya borapedi [“go dira mediro ya boineelo go Modimo,” NW], Le le ba xo letêla le xo phafoxêla xo tla xa letšatši leo la Modimo.”​2 PETRO 3:​11, 12.

1, 2. Re ka swantšhetša bjang go ‘ba le boemo bja kgopolo bja go letela’ letšatši la Jehofa?

AKANYA ka lapa leo le letilego baeng bao ba tlago dijong tša mantšiboa. Nako yeo e beilwego ya gore ba fihle e batamela ka lebelo. Mosadi o swaregile ka go feleletša go lokiša dijo. Monna wa gagwe le bana ba bona ba thuša go kgonthišetša gore dilo ka moka di lokile. Yo mongwe le yo mongwe o thabile. Ee, lapa ka moka le letile ka go fagahla go fihla ga baeng gomme le lebeletše pele dijong tše di bose le segwereng se sebotse.

2 Re le Bakriste, re letile selo se sengwe seo e lego sa bohlokwa le go feta. Re letile’ng? Ka moka ga rena re letile “letšatši leo la Modimo.” Go fihlela ge le e-⁠tla, re swanetše gore re swane le moporofeta Mika, yo a itšego: “Ge e le nna ke tla dula ke lebeletše Jehofa. Ke tla bontšha boemo bja kgopolo bja go leta Modimo wa phološo ya-ka.” (Mika 7:⁠7, NW) Na seo se bolela go se dire selo? Aowa. Go na le modiro o montši wo o swanetšego go dirwa.

3. Go ya ka 2 Petro 3:​11, 12, ke boemo bofe bja kgopolo bjoo Bakriste ba swanetšego go ba le bjona?

3 Moapostola Petro o re thuša go ba le boemo bja kgopolo bjo bo swanetšego ge re dutše re letile. O re: “Xo swanetše ruri-ruri xe Le le ba xo swara ka tsela e kxêthwa ya borapedi [“go dira mediro ya boineelo go Modimo,” NW], Le le ba xo letêla le xo phafoxêla xo tla xa letšatši leo la Modimo.” (2 Petro 3:​11, 12) Hlokomela gore ka polelo ya gagwe Petro o be a sa rotoše pelaelo mabapi le mohuta wa batho bao re swanetšego go ba bona. Ka mangwalong a gagwe a mabedi ao a buduletšwego ke Modimo, o hlalositše mohuta wa batho bao Bakriste ba swanetšego go ba bona. Le gona o ile a ba kgothaletša go dira ‘ditiro tše kgethwa tša boitshwaro le mediro ya boineelo go Modimo.’ Gaešita le ge nywaga e ka bago 30 e be e šetše e fetile ga e sa le go tloga ge Jesu Kriste a neile pontšho ya “bofêlô bya mabaka ano,” Bakriste ba be ba sa swanela go tlogela go ba šedi. (Mateo 24:⁠3) Ba be ba swanetše go “letêla le xo phafoxêla” go tla ga letšatši la Jehofa.

4. “Xo phafoxêla xo tla xa letšatši leo la Modimo” go akaretša’ng?

4 Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego mo e le “xo phafoxêla” ge e le gabotse le bolela “go akgofiša.” Ke therešo gore re ka se kgone ‘go akgofiša’ letšatši la Jehofa e le ka kgonthe. Ka baka leo, ga re tsebe “letšatši le nakô” tša ge Jesu Kriste a tla be a e-⁠tla go tliša kahlolo godimo ga manaba a Tatagwe. (Mateo 24:​36; 25:​13) Puku e nngwe ya nyakišišo e hlalosa gore modu wa lediri la polelwana “go akgofiša” mo o bolela “‘go phakišiša’ gomme ka go rialo o tswalana kgaufsi kudu le ‘go ba le phišego, go ba mafolofolo, go tshwenyega ka selo se itšego.’” Ka gona Petro o be a kgothaletša badumedi-gotee gore ba fišegele go tla ga letšatši la Jehofa. Ba be ba ka dira se ka go dula ba le bolokile menaganong ya bona . (2 Petro 3:​12) Ka ge “’tšatši le lexolo le le šiišaxo la Morêna” bjale le batametše kudu, re swanetše go ba le boemo bjo bo swanago bja kgopolo.​—Joele 2:⁠31.

Letang ka “Ditiro tše Kgethwa tša Boitshwaro”

5. Re ka bontšha bjang gore re fišegela go bona “letšatši leo la Modimo”?

5 Ge e ba re fišegela go phologa letšatši la Jehofa, re tla bonagatša seo ka ‘ditiro tša rena tše kgethwa tša boitshwaro le mediro ya boineelo go Modimo.’ Polelwana e rego “ditiro tše kgethwa tša boitshwaro” e ka re gopotša gabotse kgothatšo ya Petro e rego: “Le bê bana ba ba kwaxo, Le lesê xo kêka le tšela tša kxalê tša dikxanyoxô tša mola Lè sa le ba xo se tsebe. Bang ba bakxêthwa ka xo etša Mokxêthwa Eo a Le biditšexo. Le be bakxêthwa ditseleng tša lena ka moka. Xobane xo ngwadilwe xwa thwe: Bang ba bakxêthwa, xobane Nna ke e Mokxêthwa.”​—1 Petro 1:​14-⁠16.

6. Re swanetše go dira’ng e le gore re be ba bakgethwa?

6 E le gore re be ba bakgethwa, re swanetše go boloka bohlweki bja mmele, monagano, boitshwaro le bja moya. Na re lokišeletša “letšatši leo la Modimo” ka go ipoloka re le ba bakgethwa bjalo ka batho bao ba bitšwago ka leina la Jehofa? Lehono ga go bonolo go boloka bohlweki bjo bo bjalo ka gobane ditekanyetšo tša boitshwaro tša lefase ke tšeo di senyegago ganyenyane-ganyenyane. (1 Ba-Korinthe 7:​31; 2 Timotheo 3:​13) Na re hwetša phapano magareng ga ditekanyetšo tša rena tša boitshwaro le tša batho ba lefase e le e golago? Ge e ba go se bjalo, re swanetše go tshwenyega. Na e ka ba e le gore ditekanyetšo tša rena tša motho ka noši, gaešita le ge e le tše phagametšego tša lefase, ke tšeo di senyegago? Ge e ba go le bjalo, re swanetše go gata mogato o swanetšego bakeng sa go lokiša ditaba e le gore re thabiše Modimo.

7, 8. (a) Re ka lahlegelwa bjang ke pono ya go bona bohlokwa bja go dira “ditiro tše kgethwa tša boitshwaro”? (b) Go ka nyakega megato efe ya go lokiša bothata?

7 Ngaka e nngwe ya tša kalafo e re, ka baka la go hlangwa ga diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa go Internet gotee le ka baka la go ba ga yona yeo e hwetšagalago ka sephiring, ba bangwe bao pele ba bego ba sa kgone go hwetša dilo tše bjalo tše di gobogilego ga bjale ba hwetša “mothopo o sa kgaotšego wa dibaka tša dikopano tša botona le botshadi.” Ge e ba re be re tsoma mekero e bjalo e sa hlwekago ya Internet, ka kgonthe re be re tla ba re hlokomologa taelo ya Beibele ya gore re “se swarê thšila.” (Jesaya 52:​11) Na ruri re be re tla ba re “phafoxêla xo tla xa letšatši leo la Modimo”? Goba na mohlomongwe re šuthišetša letšatši leo pele, ka go bolela gore gaešita le ge re senya menagano ya rena ka dilo tše di šilafetšego, re sa dutše re e-⁠na le nako ya go itlhwekiša? Ge e ba re e-⁠na le bothata tabeng ye, e be e tla ba mo go akgofilego gakaakang go kgopela Jehofa gore ‘a lahliše mahlo a rena go bogela tša lefeela gomme a re boloke re phela tseleng ya gagwe’!​—Psalme 119:⁠37.

8 Dihlatse tša Jehofa tše dintši kudu, bafsa le ba bagolo, di kgomarela ditekanyetšo tša Modimo tše phagamego tša boitshwaro gotee le go phema dikgoketšo tše di gobogilego tša lefase le. Ka go lemoga go akgofa ga mehla ya rena gotee le temošo ya Petro ya gore “’tšatši leo la Morêna le tlo tla bo-ka lehodu,” ba tšwela pele ba dira “ditiro tše kgethwa tša boitshwaro.” (2 Petro 3:​10) Ditiro tša bona di hlatsela gore ba ‘letile gotee le go phafogela go tla ga letšatši leo la Modimo.’ *

Letang ka “Mediro ya Boineelo go Modimo”

9. Boineelo go Modimo bo swanetše go re tutueletša go dira’ng?

9 “Mediro ya boineelo go Modimo” gape ke ya bohlokwa ge e ba re nyaka go boloka letšatši la Jehofa monaganong. “Boineelo go Modimo” bo akaretša tlhompho ya go hlompha Modimo yeo e re tutueletšago go dira se se mo kgahlago. Go kgomarela Jehofa ka potego ke tutuetšo e matla ya gore re dire ditiro tše bjalo tša boineelo go Modimo. Ke thato ya gagwe gore “batho bohle ba phološwê ba fihlêlê tsebô Ya therešô.” (1 Timotheo 2:⁠4) Modimo “xa a rate xe xo na le ba ba lahlêxaxo; ó rata xe bohle ba ka fihlêla thsokoloxô.” (2 Petro 3:⁠9) Ka gona-ge, na boineelo bja rena go Modimo ga se bja swanela go re tutueletša go tiiša maiteko a rena a go thuša ba bangwe go ithuta ka Jehofa le go mo ekiša?​—Ba-Efeso 5:⁠1.

10. Ke ka baka la’ng re swanetše go itiša malebana le “bofora bya lehumô”?

10 Bophelo bja rena bo tla tlala ka mediro ya boineelo go Modimo ge e ba re tsoma Mmušo wa Modimo pele. (Mateo 6:​33) Se se akaretša go ba ga rena le pono e leka-lekanego ka dilo tše di bonagalago. Jesu o lemošitše ka gore: “Phafoxang, Le ilê mexabaru; xobane bophelô bya motho xa bo tšwe lehumong le xo tše a di ruilexo.” (Luka 12:​15) Gaešita le ge go ka ba thata go ipona re foufatšwa ke lerato la go rata tšhelete, re dira gabotse go hlokomela gore “dipelaêló tša bophelô byono le bofora bya lehumô” di ka ‘bipa lentšu’ la Modimo. (Mateo 13:​22, mongwalo wo o sekamego ke wa rena.) Go iphediša go ka no se be bonolo. Ka gona dikarolong tše dingwe tša lefase, ba bangwe ba nagana gore e le gore ba phele bophelo bjo kaone, ba swanetše go hudugela nageng e humilego kudu, mohlomongwe ba tlogele malapa a bona ka nywaga e sego kae. Gaešita le ba bangwe ba batho ba Modimo ba ile ba nagana ka tsela ye. Ka go ya nageng e nngwe, ba ka kgona go nea malapa a bona dilo tša sebjale-bjale tša manobonobo. Lega go le bjalo, go ka direga’ng ka boemo bja moya bja bao ba ba ratago kua gae? Ka ntle le go dirišwa ga bohlogo ka tsela e swanetšego ka lapeng, na ba tla ba le boemo bja moya bjo bo nyakegago e le gore ba phologe letšatši la Jehofa?

11. Mošomi yo mongwe wa mofaladi o ile a bontšha bjang gore mediro ya boineelo go Modimo ke ya bohlokwa kudu go feta mahumo?

11 Mošomi wa mofaladi yo a tšwago Philippines o ile a ithuta therešo ya Beibele go Dihlatse tša Jehofa kua Japane. Ka morago ga go ithuta ka boikarabelo bja Mangwalo bja bohlogo, o ile a lemoga gore o swanetše go thuša ba lapa la gagwe gore e be barapedi ba Jehofa. (1 Ba-Korinthe 11:⁠3) Mosadi wa gagwe kua gae o ile a ganetša ka go tia tumelo ya gagwe yeo a sa tšwago go e hwetša gomme o be a nyaka gore a tšwele pele a romela tšhelete go e na le go boa gae gore a tlo ruta lapa ka ditumelo tša gagwe tšeo di theilwego Beibeleng. Lega go le bjalo, a tutueditšwe ke go akgofa ga mehla le go tshwenyega ka bao a ba ratago, o ile a ya gae. Go dirišana le ditho tša lapa la gagwe ka go se fele pelo go ile gwa putswa. Ge nako e dutše e e-⁠ya, lapa la gagwe le ile la ba le kopanego borapeding bja therešo, gomme mosadi wa gagwe o ile a tsenela bodiredi bja nako e tletšego.

12. Ke ka baka la’ng re swanetše go etiša dikganyogo tša moya pele bophelong?

12 Boemo bja rena bo ka swantšhwa le bja batho bao ba lego ka moagong woo o fsago. Na e be e tla ba ga bohlale go kitima ka go tlalelwa e le gore o kgone go phološa dilo tše di bonagalago moagong wo o tukago woo o lego kgaufsi le go wa? Go e na le moo, na go phološa maphelo e be e ka se be ga bohlokwa le go feta​—maphelo a rena le a ba lapa la rena le ba bangwe bao ba dulago moagong? Ee, tshepedišo ye e mpe ya dilo e tlo wa ka lebelo, gomme maphelo a kotsing. Ka ge re lemoga se, ka kgonthe re swanetše go etiša dikganyogo tša moya pele gomme ka mafolofolo re lebiše tlhokomelo ya rena modirong wa go phološa maphelo wa go bolela ka Mmušo.​—1 Timotheo 4:⁠16.

Re Swanetše Gore re ‘se be le Bosodi’

13. Ke boemo bofe bjo re swanetšego go nyaka go ba go bjona ge letšatši la Jehofa le fihla?

13 Ge a gatelela bohlokwa bja go ba le boemo bja kgopolo bja go leta, Petro o itše: “Ké xôna Baratexi, xe Le letetše tšeo, phêxêlêlang xo tlo hwetšwa kè Yêna [Modimo] Lè se na bosodi le senyalô, Lè le ba moláô.” (2 Petro 3:​14) Go oketša keletšong ya gagwe ya go swarega ka ditiro tše kgethwa tša boitshwaro le mediro ya boineelo go Modimo, Petro o gatelela bohlokwa bja gore mafelelong re hwetšwe ke Jehofa re le batho bao ba hlwekišitšwego ka madi a bohlokwa a Jesu. (Kutollo 7:​9, 14) Se se nyaka gore motho a bontšhe tumelo sehlabelong sa Jesu gomme e be mohlanka wa Jehofa yo a ineetšego le go kolobetšwa.

14. Go ‘se be le bosodi’ go akaretša’ng?

14 Petro o re kgothaletša gore re dire sohle seo re ka se kgonago gore re hwetšwe re ‘se na bosodi.’ Na re boloka diaparo tša rena tša boitshwaro bja Bokriste le semelo sa rena di se na bosodi, di se tša šilafatšwa ke lefase? Ge re lemoga gore go na le sepatso diaparong tša rena, re leka go se tloša e sa le kapejana. Ge e ba e le seaparo seo re se ratago kudu, gona re ba šedi kudu ge re se hlatswa. Na re ikwa ka tsela e swanago ge e ba diaparo tša rena tša Bokriste di e-⁠na le sepatso ka tsela ya seswantšhetšo, ka baka la phošo e itšego semelong sa rena goba boitshwarong bja rena?

15. (a) Ke ka baka la’ng ba-Isiraele ba be ba swanetše go dira matobolo dintlheng tša diaparo tša bona? (b) Ke ka baka la’ng bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno ba fapane kudu le lefase?

15 Ba-Isiraele ba be ba swanetše go dira “matobolo mo dintlheng tša diaparô tša bôná” gomme “mo letobolong ba tlêmêllê lenti la purapura e talá.” Ka baka la’ng? E le gore ba kgone go gopola melao ya Jehofa, ba e kwe, gomme e “bê bakxêthwa” go Modimo wa bona. (Numeri 15:​38-40) Re le bahlanka ba Jehofa ba mehleng yeno, re fapane kudu le lefase ka gobane re boloka melao ya Modimo le melao ya gagwe ya motheo. Ka mohlala, re dula re hlwekile boitshwarong, re hlompha go kgethega ga madi, gomme re phema mehuta ka moka ya borapedi bja medimo ya diswantšho. (Ditiro 15:​28, 29) Ba bantši ba a re hlompha ka baka la boikemišetšo bja rena bjo bo tiilego bja go ipoloka re se na tšhila.​—Jakobo 1:⁠27.

Re Swanetše Gore re ‘se be le Senyalo’

16. Go ipoloka re ‘se na senyalo’ go akaretša’ng?

16 Petro gape o bolela gore re swanetše go hwetšwa re ‘se na senyalo.’ Seo se ka kgonega bjang? Sepatso ka kakaretšo se ka phumolwa goba go hlatswiwa, eupša ga go bjalo ka senyalo. Senyalo se bontšha gore go na le selo se se kgopamego ka gare, seo se fošagetšego. Moapostola Petro o ile a eletša Bakriste-gotee kua Filipi gore: “Dirang tšohle xò se na xo dumaduma le xo belaêla. Xore Le bê ba ba se naxo bosodi le lengalatsepa, Le bê bana ba Modimo ba ba se naxo senyalô Lè le xare xa bakxôpô le bahlanoxi ba mehla yeno, bao​—Lè le mo xare xa bôná​—Le kaxo bônêxa byalo ka dietša lefaseng.” (Ba-Filipi 2:​14, 15) Ge e ba re latela keletšo yeo, re tla phema go duma-duma le go belaela gomme re tla hlankela Modimo ka boikemišetšo bjo bo nepagetšego. Re tla tutuetšwa ke lerato la go rata Jehofa le baagišani ge re dutše re bolela “ditaba tše tše dibotse tša mmušo.” (Mateo 22:​35-40; 24:​14, NW) Go feta moo, re tla tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse gaešita le ge batho ka kakaretšo ba sa kwešiše lebaka leo ka lona re dirišago nako ya rena ka go ithapa ka boiteko bja go thuša ba bangwe go ithuta ka Modimo le ka Lentšu la gagwe e lego Beibele.

17. Boikemišetšo bja rena e swanetše go ba bofe ge re katanela go hwetša ditokelo ka phuthegong ya Bokriste?

17 Ka ge re kganyoga gore re hwetšwe re ‘se na senyalo,’ re swanetše go hlahloba maikemišetšo a rena dilong ka moka tšeo re di phegelelago. Re tlogetše tsela ya lefase ya boithati ya go dira dilo, e bjalo ka go katanela go hwetša mahumo le matla. Ge e ba re katanela go hwetša ditokelo ka phuthegong ya Bokriste, eka maikemišetšo a rena a ka dula a hlwekile gomme eka ka dinako tšohle re ka tutuetšwa ke lerato la go rata Jehofa le ba bangwe. Ke mo go lapološago go bona banna ba moya ba “nyaka bolebeledi” ka lethabo gotee le ka kganyogo ya boikokobetšo ya go kganyoga go hlankela Jehofa le barapedi-gotee le bona. (1 Timotheo 3:⁠1; 2 Ba-Korinthe 1:​24) Ka kgonthe, bao ba swanelegago go hlankela e le bagolo ‘ba diša mohlape wa Modimo wo ba nago le wona ka go ithapa; e sego ka go ipabalela, eupša ka pelo ye e ratago; e sego ka gore e le babuši ba diphuthego; eupša e le ka gore ba eta mohlape pele.’​—1 Petro 5:​1-⁠4.

Re Swanetše go ba “Khutšong”

18. Dihlatse tša Jehofa di tsebja ka dika dife?

18 Sa mafelelo, Petro o re botša gore re hwetšwe re le “khutšong.” E le gore re kgone go phelela senyakwa se, re swanetše go ba khutšong le Jehofa le baagišani ba rena. Petro o gatelela bohlokwa bja go ba le “leratanô le tletšexo” le go boloka khutšo le Bakriste-gotee le rena. (1 Petro 2:​17; 3:​10, 11; 4:⁠8; 2 Petro 1:​5-⁠7) E le go boloka khutšo ya rena, re swanetše gore re ratane. (Johane 13:​34, 35; Ba-Efeso 4:​1, 2) Lerato la rena gotee le khutšo di bonagala ka mo go kgethegilego ge re swere dikopano tša rena tša ditšhaba-tšhaba. Kopanong kua Costa Rica ka 1999, mmapatši wa boema-fofaneng o ile a befelwa ka gobane Dihlatse tša tikologong tšeo di bego di amogela baeti bao ba bego ba goroga di ile tša thiba lefelo la gagwe la kgwebo e se ka maikemišetšo. Lega go le bjalo, letšatšing la bobedi, o ile a lemoga lerato le khutšo tšeo di bego di bontšhwa kamogelong e borutho yeo baeti ba ilego ba e amogela, gaešita le ge Dihlatse tša tikologong yeo di be di sa ba tsebe. Letšatšing la mafelelo, mmapatši o ile a tšea karolo go amogeleng ba bangwe gomme a kgopela thuto ya Beibele.

19. Ke ka baka la’ng e le ga bohlokwa go phegelela khutšo le barapedi-gotee le rena?

19 Go phegelela ga rena khutšo mo go tšwago pelong le bana babo rena ba moya gotee le dikgaetšedi go ka ba le mafelelo a mabotse go emeleng ga rena e le ka kgonthe letšatši la Jehofa le lefase la gagwe le lefsa leo a le holofeditšego. (Psalme 37:​11; 2 Petro 3:​13) Anke re re re hwetša go le thata go boloka khutšo le morapedi-gotee yo a itšego. Na re ka kgona go ipona re dula le yena ka khutšo Paradeiseng? Ge e ba ngwanešo a na le phapano le rena, re swanetše go gata mogato ka pela ‘wa go dira khutšo le yena.’ (Mateo 5:​23, 24) Go dira bjalo ke ga bohlokwa ge e ba re nyaka go ba khutšong le Jehofa.​—Psalme 35:​27; 1 Johane 4:⁠20.

20. “Boemo bja kgopolo bja go leta” bo swanetše go bonagatšwa ka ditsela dife?

20 Na rena ka noši re ‘letile le go phafogela go tla ga letšatši la Modimo’? Go fišegela ga rena go bona go fela ga bokgopo go bonagatšwa ke go dula ga rena re le ba bakgethwa lefaseng le leo le gobogilego. Go feta moo, go hlologelwa ga rena go bona letšatši la Jehofa leo le tlago le bophelo ka tlase ga pušo ya Mmušo go bonagatšwa ke mediro ya rena ya boineelo go Modimo. Le gona tebelelo ya rena ya go phela lefaseng le lefsa la khutšo e bonagatšwa ke go phegelela ga rena khutšo le barapedi-gotee le rena gona bjale. Ka go dira bjalo, re bontšha gore re na le “boemo bja kgopolo bja go leta” le gore re ‘letile le go phafogela go tla ga letšatši leo la Modimo.’

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 8 Bakeng sa mehlala, bona Morokami wa January 1, 2000, letlakala 16 le 1997 Yearbook of Jehovah’s Witnesses, letlakala 51.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Caption on page 11]

“Boemo bja kgopolo bja go leta” bo bonagatšwa ke ditiro tša rena tše kgethwa tša boitshwaro

[Caption on page 12]

Modiro wa go bolela ka Mmušo o phološa maphelo

[Caption on page 14]

Ge re dutše re letile letšatši la Jehofa, anke re phegeleleng khutšo le ba bangwe

[Caption on page 14]

Na o a Gopola?

• Ke’ng seo se bolelwago ke “xo phafoxêla xo tla xa letšatši leo la Modimo”?

• “Boemo bja kgopolo bja go leta” bo bonagatšwa bjang boitshwarong bja rena?

• Ke ka baka la’ng “mediro ya boineelo go Modimo” e le ya bohlokwa?

• Re swanetše go dira’ng gore re hwetšwe ke Jehofa ‘re se na bosodi le senyalo e bile re le khutšong’?