Na Re Tloga Re Nyaka Ba Bangwe?

RA-THUTAMAHLALE yo a tumilego kudu e lego Albert Einstein o boletše gore: “Ge re hlahloba maphelo gotee le maiteko a rena, re lemoga gatee-tee gore mo e ka bago ditiro gotee le dikganyogo tša rena ka moka di tswalana kgaufsi le go ba gona ga batho ba bangwe.” O okeditše ka gore: “Re ja dijo tšeo ba bangwe ba di tšweleditšego, re apara diaparo tšeo ba bangwe ba di dirilego, re dula dintlong tšeo ba bangwe ba di agilego. . . . Motho ke seo a lego sona gomme ke wa bohlokwa e sego ka gobane a le noši, eupša go e na le moo ka gobane e le setho sa lekoko le legolo la batho, leo le hlahlago go ba gona ga dilo tša gagwe tše di bonagalago le tša moya go tloga ge a belegwa go iša lehung.”

Legorong la diphoofolo, ke mo go tlwaelegilego go lemoga bogwera bja tlhago. Ditlou di sepela-sepela ka mehlape, gomme di hlahla dinamane tša tšona ka kelohloko. Ditau tša tshadi di tsoma gotee gomme di abelana dijo tša tšona le ditau tša tona. Di-dolphin di bapala gotee e bile di ile tša ba tša šireletša diphoofolo tše dingwe goba baruthi bao ba lego tlalelong.

Lega go le bjalo, bo-rathutamahlale ba tša leago ba lemogile gore bathong, go na le tshekamelo yeo e bakago go tshwenyega moo go golago. Go ya ka kuranta yeo e gatišitšwego Mexico, bo-rathutamahlale ba bangwe ba nagana gore “nywaga-some ya go ipea lekatana le go senyega ga bophelo bja setšhaba e tlišitše mafelelo a mabe bathong ba United States.” Kuranta e boletše gore “bophelo bjo bobotse bja setšhaba bo ithekgile ka go fetoga ga tša leago moo go aparetšago gohle, e lego seo se akaretšago go bušetša bophelo bja setšhaba maemong a bjona a pele.”

Bothata bjo bo apareditše kudu-kudu gare ga bao ba phelago dinageng tšeo di hlabologilego. Go na le tshekamelo yeo e golago ka lebelo ya gore ba bantši ba ipee lekatana. Batho ba nyaka go ‘phela ba le noši’ gomme ba ganetša ba bangwe ka go tia gore ba se ‘tsena-tsenane le bophelo bja bona.’ Pono e hlalositšwego ke ya gore boemo bjo bja kgopolo bo dirile gore batho ba bantši ba sekamele kudu mathateng a tša maikwelo, kgateletšegong le go ipolayeng.

Tabeng ye, Dr. Daniel Goleman o boletše gore: “Go ikarola bathong ba bangwe​—e lego kgopolo ya gore motho ga a na motho le ge e le ofe yoo a ka abelanago le yena maikwelo a gagwe a ka sephiring goba go boloka bogwera bja kgaufsi le yena​—go dira gore kgonagalo ya bolwetši goba lehu e ipušeletše ka makga a mennwego gabedi.” Pego yeo e gatišitšwego ka kuranteng ya Science e phethile ka gore go ikarola bathong ba bangwe ‘go baka ditekanyo tša mahu go no swana le mokgwa wa go kgoga, kgateletšego e phagamego ya madi, tekanyo e phagamego ya cholesterol, go nona le go se itšhidulle mmele.’

Ka gona, ka baka la mabaka a fapa-fapanego, re tloga re nyaka ba bangwe. Re ka se kgone go ikemela. Ka gona bothata bja go ipea lekatana bo ka rarollwa bjang? Ke eng seo se dirilego gore maphelo a ba bantši a be le morero e le ka kgonthe? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla dipotšišo tše bjalo.

[Caption on page 3]

“Mo e ka bago ditiro gotee le dikganyogo tša rena ka moka di tswalana kgaufsi le go ba gona ga batho ba bangwe.”​—Albert Einstein