Naganang ka Tsela e Nepagetšego—Le Dire Dilo ka Bohlale

AKANYA ka tiragalo ye: Jesu Kriste o hlalosa gore manaba a bodumedi kua Jerusalema a be a tla mo kweša bohloko kudu ke moka a mmolaye. Moapostola Petro yo e lego mogwera wa gagwe wa kgaufsi ga a dumele seo. Ge e le gabotse, o iša Jesu ka thoko gomme o a mo sola. Go tshwenyega ga Petro e le ka kgonthe le mo go tšwago pelong ke mo go sa belaetšego. Eupša Jesu o lebelela bjang tsela ya Petro ya go nagana? Jesu o re: “Gomela nthago ga-ka, Sathane, o kgopišo go nna, gobane ga o gopole tša Modimo, o gopola tša batho.”​—Mateo 16:​21-23, PK.

Seo se swanetše go ba se ile sa makatša Petro gakaakang! Go e na le gore e be mothuši le mothekgi, mo nakong ye e be e le yena “kgopišo” go Mong wa gagwe yo a rategago. Se se diregile bjang? Petro a ka ba a ile a wela molabeng wa phošo e tlwaelegilego yeo e lego kgopolong ya motho​—go dumela feela seo a bego a nyaka go se dumela.

Le se ke la Ikholofela ka mo go Feteletšego

Seo se beago bokgoni bja rena bja go nagana ka mo go nepagetšego kotsing ke tshekamelo ya go ikholofela ka mo go feteletšego. Moapostola Paulo o ile a lemoša Bakriste-gotee le yena kua Korinthe ya bogologolo gore: “Ké xôna, e a rexo ke eme, a bônê xore a se kê a wa.” (1 Ba-Korinthe 10:​12) Ke ka baka la’ng Paulo a ile a bolela se? Go bonagala e le ka gobane a be a tseba kamoo go lego bonolo ka gona gore dikgopolo tša batho di kgopame​—gaešita le gore dikgopolo tša Bakriste gore di ‘senywe gomme ba timelelwe ke therešo ye e išago go Kriste.’​—2 Ba-Korinthe 11:⁠3.

Se se ile sa diragalela moloko ka moka wa bagologolo ba Paulo. Ka nako yeo, Jehofa o ile a ba botša gore: “Xobane tša-ka dikelelô xa se ’kèlèlò tša lena; ’me tša lena ditsela xa se ditsela tša-ka!” (Jesaya 55:⁠8) Ba re “re n’e thlaoloxanyô” gomme mafelelo ya ba a kotsi. (Jesaya 5:​21) Ka gona, ke mo go kwagalago e le ka kgonthe go hlahloba tsela yeo ka yona re ka dulago re nagana ka mo go nepagetšego gomme ka go rialo ra phema kotsi e bjalo.

Hlokomelang Dikgopolo tša Nama

Ba bangwe kua Korinthe ba be ba kgomilwe o šoro ke dikgopolo tša nama. (1 Ba-Korinthe 3:​1-⁠3) Ba be ba tšea difilosofi tša batho e le tša bohlokwa go e na le Lentšu la Modimo. Ga go pelaelo gore bo-radifilosofi ba Gerika ba mehleng yeo e be e le banna ba bohlale kudu. Lega go le bjalo, mahlong a Modimo e be e le mašilo.  Moapostola Paulo o itše: “Xo ngwadilwe xwa thwe: Bohlale bya bahlale ke tlo bo senya; thlaloxanyô ya bahlaloxanyi ke tlo e fediša. O kae yo bohlale? O kae wa mangwalô? O kae mo-hlatha-tša-mabaka-ano?​—Bohlale bya lefase a Modimo xa a ka a bo dira bošilo?” (1 Ba-Korinthe 1:​19, 20) Batho ba bjalo ba bohlale ba be ba bušwa ke “môya wa lefase” go e na le go bušwa ke moya wa Modimo. (1 Ba-Korinthe 2:​12) Difilosofi gotee le dikgopolo tša bona di be di sa dumelelane le dikgopolo tša Jehofa.

Mothopo o mogolo wa dikgopolo tše bjalo tša nama ke Sathane Diabolo, yoo a ilego a diriša noga go fora Efa. (Genesi 3:​1-⁠6; 2 Ba-Korinthe 11:⁠3) Na o sa dutše a le kotsi go rena? Ee! Go ya ka Lentšu la Modimo, Sathane o ‘foufaditše dikgopolo’ tša batho go fihla bokgoleng bja gore ga bjale ke “motimetši wa lefase ka moka la batho.” (2 Ba-Korinthe 4:⁠4; Kutollo 12:⁠9) Ke ga bohlokwa gakaakang gore re dule re phafogetše maano a gagwe!​—2 Ba-Korinthe 2:⁠11.

Le Phafogele “xo Foraforetšwa ke Batho”

Moapostola Paulo o ile a lemoša gape malebana le “xo foraforetšwa ke batho.” (Ba-Efeso 4:​14) O ile a kopana le “ba xo dira ka maanô” bao ba bego ba itira eka ba bolela therešo eupša ge e le gabotse ba e kgopamiša. (2 Ba-Korinthe 11:​12-15) E le go fihlelela merero ya bona, banna ba bjalo ba ka diriša bohlatse bjoo bo thekgago dikgopolo tša bona feela, polelo yeo e kgomago maikwelo, ditherešo tše di sa felelago tšeo di timetšago, dipolelo tša go se lebanye tša bomenetša gaešita le maaka a matala.

Baphatlalatši ba ditaba tša maaka gantši ba diriša lentšu le bjalo ka “sehlotswana” e le go gobatša ba bangwe. Ge go be go newa keletšo Kopanong ya Palamente ya Lekgotla la Yuropa, go ile gwa dirwa tšhišinyo ya gore balaodi bao ba nyakišišago ka dihlopha tše difsa tša bodumedi “ba swanetše go kgothaletšwa ka mo go swanetšego gore ba tlogele go diriša lentšu le.” Ka baka la’ng? Go be go naganwa gore lentšu “sehlotswana” le be le e-⁠na le kgopolo e mpe ka mo go feteletšego. Ka tsela e swanago, ditsebi tša Gerika di ile tša bea moapostola Paulo molato ka mo go fošagetšego wa gore ke “moratharathi” goba “mo-topa-peu.” Se e be e le go bontšha gore o be a sa fapane le moratharathi, e lego motho yo a ilego a topa tsebišo gomme a bušeletša feela e nyenyane. Ge e le gabotse, Paulo ‘o be a ba botša ka Ebangedi ya Jesu le ya tsogo ya bahu.’​—Ditiro 17:⁠18.

Na maano a baphatlalatši ba ditaba tša maaka a a šoma? Ee. A be a kgatha tema e kgolo go bakeng lehloyo la morafe le la bodumedi ka go kgopamiša dikgopolo tša batho ka setšhaba se sengwe goba bodumedi bjo bongwe. Ba bantši ba a dirišitše go theošetša batho ba sego kae bao ba sa ratwego maemong a tlase. Adolf Hitler o ile a diriša maano a bjalo gabotse ge a be a lebelela ba-Juda le ba bangwe e le “ba senyago,” “ba babe” le “ba kotsi” Mmušong. Le se ke la dumelela mohuta wo wa bofora o šilafatša dikgopolo tša lena.​—Ditiro 28:​19-⁠22.

Le se ke la Iphora

Gape go bonolo gore re iphore. Ge e le gabotse, go ka ba thata kudu go tlogela goba gaešita le go belaela dikgopolo tšeo di ratwago kudu. Ka baka la’ng? Ka gobane re rata dikgopolo tša rena ka pelo ka moka. Ka gona re ka iphora ka go lokafatša dilo​—ka go itlhamela mabaka a go lokafatša dilo tše fošagetšego e le ka kgonthe gotee le ditumelo tše di arošago.

Se se ile sa diragalela Bakriste ba bangwe ba lekgolong la pele la nywaga. Ba be ba tseba Lentšu la Modimo, eupša ga se ba ka ba le dumelela gore le laole dikgopolo tša bona. Ba ile ba feleletša ‘ka go iphoraforetša.’ (Jakobo 1:​22, 26) Sešupo se sengwe seo se bontšhago gore re ka ba re ineetše mokgweng wo wa go iphora ke ge e ba re ikhwetša re galefa ge ditumelo tša rena di ganetšwa. Go e na le gore re galefe, ke ga bohlale go boloka dikgopolo tša rena di bulegile le go theetša ka kelohloko seo ba bangwe ba nyakago go se bolela​—gaešita le ge re ikwa re kgodišegile gore pono ya rena ke e nepagetšego.​—Diema 18:⁠17.

Epang ‘Tsebo ya Modimo’

Re ka dira’ng gore re dule re nagana ka tsela e nepagetšego? Go na le thušo e ntši yeo e lego gona, eupša re swanetše go ikemišetša go e šomela.  Kgoši e bohlale Salomo o itše: “Ngwan’a-ka! Xe O ka dumêla dikeletšô tša-ka, ’me wa hlôkômêla ditaelô tša-ka, Xe bohlale O bo sêkêxêla tsêbê, wa lebiša pelo y’axo mo xo lexo thlaloxanyô, Xe O ka bitša temoxô wa hlabošetša thlaloxanyô ’ntšu la xaxo, Xe O ka e tsoma byalo ka leruô, wa e nyakišiša bo-ka ’humô le le fihlilwexo, Ké mo O tl’o xo tseba xo boifa Morêna, wa fihlêla xo tseba Modimo.” (Diema 2:​1-⁠5) Ee, ge e ba rena ka noši re dira boiteko bja go tlatša monagano wa rena gotee le pelo ka therešo ya Lentšu la Modimo, re tla hwetša bohlale bja kgonthe, temogo le kwešišo. Ge e le gabotse, re tla be re epa dilo tše bohlokwa kudu go feta silifera goba lehumo le ge e le lefe la dilo tše di bonagalago.​—Diema 3:​13-⁠15.

Bohlale le tsebo ka kgonthe ke tša bohlokwa tabeng ya go nagana ka tsela e nepagetšego. Lentšu la Modimo le re: “Ké moo bohlale bo tsênaxo mo pelong ya xaxo; ’me tsebô e tlo natefêla môya w’axo. Xôna keleletšô e tlo Xo lôtôla; O tlo namolêlwa ke temoxô. Mohla tsela e befaxo, O tlo hlakodišwa le ’atleng tša batho-baradia, Ba ba tloxetšexo mmila wa xo loka, ba y’o swara ’tsela tša lefsifsi.”​—Diema 2:​10-⁠13.

Ke ga bohlokwa kudu go dumela dikgopolo tša Modimo gore di hlahle dikgopolo tša rena nakong ya kgateletšego goba kotsi. Maikwelo a matla a swanago le kgalefo goba poifo a ka dira gore go nagana ka tsela e nepagetšego go be thata. Salomo o re: “Pateletšo e ka gafiša le yo bohlale.” (Mmoledi 7:​7, PK) Le gona go a kgonega gore ‘o selekegele Jehofa.’ (Diema 19:​3, PK) Bjang? Ka go bea Modimo molato ka baka la mathata a rena le go a diriša bakeng sa go lokafatša dilo tše mpe tšeo re di dirago tšeo di sa dumelelanego le melao ya gagwe le melao ya gagwe ya motheo. Go e na le gore ka mehla re nagane gore re tseba gakaone, ka boikokobetšo re ka theetša baeletši ba bohlale bao ba nyakago go re thuša ka go diriša Mangwalo. Le gona ge e ba go nyakega, anke re itokišetšeng go tlogela gaešita le dipono tše matla tšeo re itshwareletšego ka tšona ge e ba go e-⁠ba molaleng gore di fošagetše.​—Diema 1:​1-⁠5; 15:⁠22.

‘Tšwelang Pele le Kgopela Modimo’

Re phela mehleng e gakantšhago le e kotsi. Go rapelela tlhahlo ya Jehofa ka mehla ke ga bohlale ge e ba re nyaka go diriša kahlolo e botse le go dira dilo ka bohlale. Paulo o ngwala gore: “A Le se kê la belaêla selô. Mo xo kaxo ba le tše Le di nyakaxo, Le di tlišê pele xa Modimo ka kxopêlô le ka thapêlô e naxo le teboxô. Xomme khutšô ya Modimo, ye e fetaxo thlaoloxanyô yohle, a e bolokê dipelo tša lena le ‘kxopolô tša lena xo Kriste Jesu.” (Ba-Filipi 4:​6, 7) Ge e ba re se na bohlale bja go lebeletšana le mathata goba diteko tšeo di gakantšhago, re swanetše gore re “bo kxopêlê xo Modimo, Yêna wa xo nea bohle ka xo rata, à sa nyatše motho.”​—Jakobo 1:​5-⁠8.

Ka ge a be a lemogile gore Bakriste-gotee le yena ba be ba swanetše go diriša bohlale, moapostola Petro o be a nyaka go ‘tsoša dikgopolo tša bona tše di sekilego.’ O be a nyaka gore ba “xopolê mantšu a a boletšwexo ke baporofeta ba bakxêthwa, le taêlô ya Morêna Mophološi,” Jesu Kriste. (2 Petro 3:​1, 2) Ge e ba re dira se gomme re boloka dikgopolo tša rena di dumelelana le Lentšu la Jehofa, re tla nagana ka tsela e nepagetšego gomme ra dira dilo ka bohlale.

Philosophers left to right: Epicurus: Photograph taken by courtesy of the British Museum; Cicero: Reproduced from The Lives of the Twelve Caesars; Plato: Roma, Musei Capitolini

Bakriste ba pele ba ile ba dumelela bohlale bja Modimo, e sego go nea mabaka ga difilosofi, go bopa dikgopolo tša bona

Thapelo le go ithuta Lentšu la Modimo ke tša bohlokwa