Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bota Jehofa ka mo go feletšego Dinakong tša Tlalelo

Bota Jehofa ka mo go feletšego Dinakong tša Tlalelo

Bota Jehofa ka mo go feletšego Dinakong tša Tlalelo

“Modimo ke setšhabelo sa rena, ke matla a rena, o bonwe gobane ke tlhakodišo e kgolo ditlalelong.”​Psalme 46:​2PK.

1, 2. (a) Ke mohlala ofe wo o bontšhago gore ga se mo go lekanego go bolela gore re bota Modimo? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go dira se se fetago go fo bolela gore re bota Jehofa?

KE SELO se sengwe go ipolela gore re bota Modimo. Go fapane le go bontšha seo ka ditiro tša rena. Ka mohlala, ke kgale polelwana e rego “Re Botile Modimo” e tšwelela tšheleteng ya kua United States ya pampiri gotee le ya tšhipi. * Ka 1956, Lekgotla la United States le ile la fetišetša molao wo o tsebišago gore polelwana yeo ke moano wa setšhaba wa United States. Ka mo go makatšago, batho ba bantši​—e sego nageng yeo feela eupša lefaseng ka bophara​—ba bota tšhelete kudu le mahumo a dilo tše di bonagalago go feta go bota Modimo.​—Luka 12:​16-⁠21.

^ ser. 1 Lengwalong le le yago Lefelong leo go dirwago ditšhelete tša tšhipi la November 20, 1861, Mongwaledi wa Matlotlo Salmon P. Chase o ngwadile gore: “Ga go na setšhaba seo se ka bago le matla ka ntle le ge se newa matla ke Modimo, goba se ka šireletšegago ka ntle le ge A se šireletša. Go bota ga batho ba rena Modimo go swanetše go bontšhwa ditšheleteng tša rena tša tšhipi tša setšhaba.” Ka baka leo, moano o rego “Re Botile Modimo” o ile wa thoma go tšwelela tšheleteng ya tšhipi yeo e neeletšanwago ya kua United States ka 1864.

2 Ka ge re le Bakriste ba therešo, re swanetše go dira se se fetago go fo bolela gore re bota Jehofa. Bjalo ka ge “tumêlô e hwile xe e se n’e medirô,” ka mo go swanago boipolelo le ge e le bofe bja gore re bota Modimo ga bo na morero ka ntle le ge bo thekgwa ke mediro ya rena. (Jakobo 2:​26) Sehlogong se se fetilego re ithutile gore go bota ga rena Jehofa go bontšhwa ge re retologela go yena ka thapelo, ge re tsoma tlhahlo ka Lentšung la gagwe le ge re lebelela tlhahlo mokgatlong wa gagwe. Ga bjale anke re eleng hloko kamoo re ka gatago megato yeo e meraro dinakong tša tlalelo.

Ge o Lahlegetšwe ke Mošomo Goba o Gola Tšhelete e Nyenyane

3. Ke dikgateletšo dife tša tša boiphedišo tšeo bahlanka ba Jehofa ba lebeletšanago le tšona ‘dinakong tše tše hlobaetšago,’ gomme re tseba bjang gore Modimo o ikemišeditše go re thuša?

3 Rena bjalo ka Bakriste re lebeletšana le dikgateletšo tša tša boiphedišo tšeo batho ba bangwe ba lebeletšanago le tšona mo ‘dinakong tše tše hlobaetšago.’ (2 Timotheo 3:⁠1, bapiša le NW.) Ka gona, re ka ikhwetša re lahlegetšwe ke mošomo kapejana. Goba re ka gapeletšega go šoma diiri tše telele gomme re hwetša tšhelete e nyenyane. Ka tlase ga maemo a bjalo, re ka hwetša go le thata go ‘babalela ba gabo rena.’ (1 Timotheo 5:⁠8) Na Modimo yo a Phagamego Kudu o ikemišeditše go re thuša dinakong tše bjalo? Go bjalo e le ka kgonthe! Go ba gona Jehofa ga a re šireletše mathateng ka moka a bophelo tshepedišong ye ya dilo. Lega go le bjalo, ge e ba re mmota, mantšu a Psalme 46:⁠1 a tla itlhatsela e le a therešo go rena: “Modimo ké sebô sa rena le matla a rena; ké Mohlakodiši, re mo lemoxile dikotsing tše ntši.” Lega go le bjalo, re ka bontšha bjang gore re bota Jehofa ka mo go feletšego dinakong tša mathata a tša ditšhelete?

4. Re ka rapelela’ng ge re lebeletšane le mathata a tša ditšhelete, gomme Jehofa o arabela bjang dithapelo tše bjalo?

4 Tsela e nngwe ya go bontšha go bota ga rena Jehofa ke ka go retologela go yena ka thapelo. Eupša re ka rapelela’ng? Go ba gona, ge re lebeletšane le mathata a tša ditšhelete re ka nyaka bohlale bjo bo šomago go feta le ge e le neng pele. Ka gona, ka ntle le pelaelo, bo rapelele! Lentšu la Jehofa le re kgonthišetša gore: “Xe mo xo lena xo ka ba le e a hlaêlwaxo ke bohlale, a a bo kxopêlê xo Modimo, Yêna wa xo nea bohle ka xo rata, à sa nyatše motho. A a kxopêlê a fiwê.” (Jakobo 1:⁠5) Ee, kgopela Jehofa bohlale​—bokgoni bja go diriša tsebo, kwešišo le temogo gabotse​—e le gore o dire diphetho tše bohlale le dikgetho tše di nepagetšego. Tatago rena yo lerato wa legodimong o re kgonthišetša gore o tla theetša dithapelo tše bjalo. O dula a ikemišeditše go lokiša ditsela tša bao ba mmotago ka pelo ka moka.​—Psalme 65:⁠2; Diema 3:​5, 6.

5, 6. (a) Ke ka baka la’ng re ka lebelela ka Lentšung la Modimo bakeng sa thušo ya gore re lebeletšane ka katlego le dikgateletšo tša tša boiphedišo? (b) Re ka dira’ng e le gore re fokotše pelaelo ge re lebeletšane le go lahlegelwa ke mošomo?

5 Go lebelela ka Lentšung la Modimo bakeng sa tlhahlo ke tsela e nngwe ya go bontšha gore re bota Jehofa. Dikgopotšo tša gagwe tše bohlale tšeo di hwetšwago ka Beibeleng di itlhatsetše e le tše di ka ‘botwago e le ruri.’ (Psalme 93:⁠5) Gaešita le ge e feditšwe nywaga ya ka godimo ga e 1 900 e fetilego, puku yeo e buduletšwego e na le keletšo e ka botwago le temogo ya kgonthe tšeo di ka re thušago go lebeletšana le dikgateletšo tša tša boiphedišo gakaone. Ela hloko mehlala e mengwe ya bohlale bja Beibele.

6 Kgoši Salomo yo bohlale o ile a lemoga kgale gore: “Borôkô byo bose ké bya modiri, xe a lle ka xonyane le xe e le ka kudu. Mohumi ó hlobaetšwa ke xo hora.” (Mmoledi 5:​11) Go nyakega tšhelete gore re lokiše, re hlwekiše, re boloke le go šireletša dithoto tša rena tša dilo tše di bonagalago. Ka gona ge re lebeletšane le go lahlegelwa ke mošomo, re ka diriša sebaka se go hlahloba lefsa tsela ya rena ya bophelo, ra leka go bona phapang magareng ga dinyakwa le dilo tšeo re di ratago. E le gore re fokotše pelaelo, e ka ba ga bohlale go dira diphetogo tše itšego. Ka mohlala, na go a kgonega gore re nolofatše maphelo a rena, mohlomongwe ka go hudugela legaeng le lenyenyane goba ka go fokotša dithoto tše di sa hlokagalego tša dilo tše di bonagalago?​—Mateo 6:⁠22.

7, 8. (a) Jesu o ile a bontšha bjang go lemoga gore batho ba sa phethagalago ba na le tshekamelo ya go tshwenyega kudu ka dilo tše di bonagalago? (Bona gape le mongwalo wa ka tlase.) (b) Ke keletšo efe e bohlale yeo Jesu a e neilego mabapi le kamoo re ka phemago go belaela ka mo go sa hlokagalego?

7 Thutong ya Thabeng Jesu o eleditše ka gore: “Le se kê la belaêlêla bophelô bya lena la re: Re tlo ja’ng? Re tlo nwa’ng? Le mmele le se kê la o belaêlêla la re: Re tlo apara’ng?” * (Mateo 6:​25) Jesu o be a tseba gore ka tlhago batho bao ba sa phethagalago ba tshwenyegile ka go hwetša dinyakwa tša motheo. Lega go le bjalo, ke bjang re ka ‘kgaotšago go belaela’ ka dilo tše bjalo? Jesu o itše: ‘Tsomang mmušo pele.’ Go sa šetšwe gore re lebana le mathata afe, re swanetše go tšwela pele re bea borapedi bja Jehofa pele bophelong. Ge e ba re dira bjalo, gona Tatago rena wa legodimong o tlo re ‘ekeletša’ dinyakwa tša rena ka moka tša letšatši le letšatši. Ka tsela e itšego, o tla re nea seo re se hlokago.​—Mateo 6:⁠33.

^ ser. 7 Go bolelwa gore go belaela mo go hlalositšwego fa, ke “poifo ya go belaela yeo e tlošago lethabo ka moka bophelong.” Diphetolelo tše di rego “le se ke la belaela,” di ra gore ga se ra swanela go thoma go belaela. Lega go le bjalo, puku e nngwe ya ditšhupetšo e re: “Lediri la Segerika le ka modirišo-taelo, le ntšha taelo ya go kgaotša go dira selo se itšego seo se bego se šetše se dirwa.”

8 Jesu o ile a nea keletšo ye e tšwelago pele: “Le se kê la belaêlêla tša ka moswana, xobane la ka moswana le tlo ipelaêlêla tša lôna.” (Mateo 6:​34) Ga se ga bohlale go belaela ka mo go sa swanelago ka seo se ka diregago ka moso. Seithuti se sengwe se itše: “Ga se gantši dilo tšeo re di boifago ka bokamoso di diregago e le ka kgonthe.” Go theetša ka boikokobetšo keletšo ya Beibele ya gore re lebiše tlhokomelo dilong tše di tlago pele le go se belaele ka tša ka moso go ka re thuša go phema pelaelo e sa hlokagalego.​—1 Petro 5:​6, 7.

9. Ge re lebeletšane le mathata a tša ditšhelete, ke thušo efe yeo re ka e hwetšago ka dikgatišong tša “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale”?

9 Le gona, ge re lebeletšana le mathata a tša ditšhelete re ka bontšha go bota ga rena Jehofa ka go lebelela thušo ka dikgatišong tša “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:​45) Ka dinako tše dingwe, makasine wa Phafoga! o ile wa tšweletša dihlogo tšeo di nago le dikeletšo tše di thušago le ditšhišinyo tša go lebeletšana le mathata a tša boiphedišo. Sehlogo se se rego “Go Felelwa ke Mošomo​—Ditharollo ke Dife?” ka tokollong ya August 8, 1991, se ile sa lokeletša ditlhahlo tše seswai tšeo di šomago tšeo di thušitšego ba bantši go dula ba tsepame go tša ditšhelete le maikwelong ge ba be ba lebeletšane le go se šome. * Ke therešo gore ditlhahlo tše bjalo di swanetše go leka-lekanywa le pono e nepagetšego ya bohlokwa bja kgonthe bja tšhelete. Tše di ile tša ahla-ahlwa sehlogong se se rego “Selo sa Bohlokwa Kudu go Feta Tšhelete,” seo se tšweletšego tokollong yona yeo.​—Mmoledi 7:⁠12.

^ ser. 9 Dintlha tše seswai ke tše di latelago: (1) O se ke wa gakanega; (2) nagana ka tsela e nepagetšego; (3) bulela kgopolo ya gago mehuta e mefsa ya mošomo; (4) phela ka tekanyo ya seo o nago le sona​—e sego ka ya o mongwe; (5) hlokomela mokitlana; (6) boloka lapa le momagane; (7) boloka boitlhompho bja gago; gomme o (8) ipeele peakanyo ya tšhelete.

Ge o Gateleditšwe ke Mathata a Maphelo

10. Mohlala wa Kgoši Dafida o bontšha bjang gore ke ga bohlale go bota Jehofa ge re lebeletšane le bolwetši bjo bošoro?

10 Na ke ga bohlale go bota Jehofa ge re lebeletšane le bolwetši bjo bošoro? Ruri ke ga bohlale! Jehofa o kwela batho ba gagwe bao ba babjago bohloko. Go feta moo, o ikemišeditše go thuša. Ela hloko mohlala wa Kgoši Dafida. Mohlomongwe yena ka noši a ka ba a be a babja o šoro ge a be a ngwala ka ditirišano tša Modimo le molwetši yo a lokilego. O itše: “Xe a babya à le dilaong, Morêna ó tlo mo thêkxa; xo lala xa xaxwe à le bohlokong​—Morêna ó tlo di phekxola tšohle.” (Psalme 41:​1, 3, 7, 8) Go bota ga Dafida Modimo go ile gwa dula go le matla gomme mafelelong kgoši e ile ya fola bolwetšing bja yona. Lega go le bjalo, re ka bontšha bjang go bota ga rena Modimo ge re gateleditšwe ke mathata a maphelo?

11. Re ka kgopela’ng go Tatago rena wa legodimong ge re hlasetšwe ke bolwetši?

11 Ge re hlasetšwe ke bolwetši, tsela e nngwe ya go bontšha go bota ga rena Jehofa ke ka go mo kgopela ka thapelo gore a re thuše go kgotlelela. Re ka mo kgopela gore a re thuše go diriša ­“thlaloxanyô” e le gore re ka nyaka tekanyo e itšego ya maphelo yeo maemo a rena a re dumelelago go ba le yona e le ka kgonthe. (Diema 3:​21) Le gona re ka mo kgopela gore a re thuše go bontšha go se fele pelo le kgotlelelo e le gore re ka lebeletšana ka katlego le bolwetši. Go feta tšohle, re tla nyaka go kgopela Jehofa gore a re šireletše, a re nee matla a gore re dule re mmotegela le gore re se ke ra lahlegelwa ke go ba le teka-tekano ga rena, go sa šetšwe seo se ka diregago. (Ba-Filipi 4:​13) Go kgomarela potego ya rena go Modimo e bile go bohlokwa kudu go feta go šireletša bophelo bja rena bja gona bjale. Ge e ba re dula re botega, Moputsi yo Mogolo o tla re nea bophelo le boemo bja maphelo bjo bo phethagetšego go iša ka mo go sa felego.​—Ba-Hebere 11:⁠6.

12. Ke melao efe ya motheo ya Mangwalo yeo e ka re thušago go dira diphetho tše bohlale ge go tliwa tabeng ya tša kalafo?

12 Go bota ga rena Jehofa le gona go re tutueletša go lebelela ka Lentšung la gagwe Beibele bakeng sa tlhahlo e šomago. Melao ya motheo yeo e hwetšwago ka Mangwalong e ka re thuša go dira diphetho tše bohlale ge go tliwa tabeng ya tlhokomelo ya tša kalafo. Ka mohlala, ka go tseba gore Beibele e iletša “boloi,” re tla phema ditlhahlobo goba dikalafo le ge e le dife tšeo di akaretšago go dirišana le meoya. (Ba-Galatia 5:​19-21; Doiteronomio 18:​10-12) Mohlala o mongwe wa bohlale bjo bo ka botwago bja Beibele ke wo: “Lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.” (Diema 14:​15) Ka gona, ge re naganišiša ka tša kalafo, ke ga bohlale gore re tsome tsebišo e ka botwago go e na le go “dumêla ’taba tšohle.” Go ‘eletšega’ mo go bjalo go ka re thuša go lebelela dikgetho tša rena ka kelohloko gomme re dire phetho e theilwego tsebong e nepagetšego.​—Tito 2:⁠12.

13, 14. (a) Re hwetša dihlogo dife ka dimakasineng tša Morokami le Phafoga! tšeo di neago tsebišo mabapi le ditaba tša maphelo? (Bona lepokisi leo le lego go letlakala 17.) (b) Ke keletšo efe ya mabapi le go lebeletšana le malwetši a šoro yeo e ilego ya newa ka go Phafoga! ya February 8, 2001?

13 Le gona re ka bontšha go bota ga rena Jehofa ka go bala dikgatišo tša molaki yo a botegago. Dimakasine tša Morokami le Phafoga! ka dinako tše dingwe di ile tša gatiša dihlogo tše di nago le tsebišo ka mathata a fapa-fapanego a tša maphelo le malwetši. * Ka dinako tše dingwe, dimakasine tše di ile tša tšweletša dihlogo tša batho bao ba ilego ba lebeletšana ka katlego le ditšharakano, malwetši le magole a fapa-fapanego. Go oketša moo, dihlogo tše itšego di neile ditšhišinyo tša Mangwalo gotee le keletšo e šomago ya kamoo re ka phelago le mathata a magolo a tša maphelo.

^ ser. 13 Dikgatišo tše tše di theilwego Beibeleng ga di kgothaletše kalafo le ge e le efe ka go lebanya, ka ge di lemoga gore ye ke taba ya kgetho ya motho ka noši. Go e na le moo, dihlogo tše di ahla-ahlago malwetši goba ditšharakano tše lebanyago di reretšwe go tsebiša babadi dintlha ka tsela yeo di tsebjago ka yona gona bjale.

14 Ka mohlala, tokollo ya Phafoga! ya February 8, 2001, e ile ya bontšha lelokelelo la dihlogo tša sehlogo sa ka ntle seo se rego “Khomotšo Bakeng sa Balwetši.” Dihlogo tše di neile melao ya motheo ya Beibele yeo e thušago gotee le tsebišo yeo e hweditšwego ge go boledišanwa le batho bao ba nago le tsebo bao ba phetšego ka malwetši a golofatšago ka nywaga e mentši. Sehlogo se se rego “O ka Phela Bjang ka Katlego le Bolwetši bja Gago?” se neile keletšo e latelago: Ithute mo gontši kamoo o ka kgonago mabapi le bolwetši bja gago. (Diema 24:⁠5) Ipeele dipakane tše di fihlelelegago, go akaretša dipakane tša go thuša ba bangwe, eupša lemoga gore o ka fo se kgone go fihlelela dipakane tše swanago le tšeo ba bangwe ba ka di fihlelelago. (Ditiro 20:​35; Ba-Galatia 6:⁠4) Phema go ikarola. (Diema 18:⁠1) Dira gore ba bangwe ba thabele go go etela. (Diema 17:​22) Go feta tšohle, kgomarela tlamo ya kgaufsi le Jehofa gotee le phuthego. (Nahume 1:⁠7; Ba-Roma 1:​11, 12) Na ga re thabele tlhahlo e ka botwago yeo Jehofa a e neago ka mokgatlo wa gagwe?

Ge Bofokodi bja Nama bo Phegelela

15. Moapostola Paulo o ile a kgona bjang go fenya ntweng ya gagwe ya malebana le mafokodi a nama e sa phethagalago, gomme re ka ba le kgonthišetšo efe?

15 Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Nameng ya-ka, ke tseba xore xa xo dule se botse.” (Ba-Roma 7:​18) Paulo o be a tseba go tšwa phihlelong ya gagwe gore go ka ba thata gakaakang go lwantšhana le dikganyogo le mafokodi a nama e sa phethagalago. Lega go le bjalo, Paulo le yena o be a holofela gore o be a ka fenya. (1 Ba-Korinthe 9:​26, 27) Bjang? Ka go bota Jehofa ka mo go feletšego. Ke ka baka leo Paulo a bego a ka re: “Joo, nna motho wa madi-mabe! Ké mang a tl’o xo nkhunolla ka tloxa mmele wó wa lehu! Ke leboxa Modimo ka Jesu Kriste Mong ’a rena.” (Ba-Roma 7:​24, 25) Go thwe’ng ka rena? Le rena re lwa le mafokodi a nama. Ge re dutše re katana le go lebeletšana le mafokodi a bjalo, go bonolo go lahlegelwa ke kholofelo, ra kgodišega gore le ka mohla re ka se atlege. Eupša Jehofa o tla re thuša ge e ba ka go swana le Paulo re tloga re ithekga ka Yena e sego feela ka matla a rena.

16. Ge bofokodi bja nama bo phegelela, re swanetše go rapelela’ng, gomme re swanetše go dira’ng ge e ba re boela morago mokgweng wo re bego re o tlogetše?

16 Ge bofokodi bja nama bo phegelela, re ka bontšha gore re bota Jehofa ka go mo kgopela ka thapelo. Re swanetše go kgopela, gaešita le go rapela Jehofa bakeng sa thušo ya moya wa gagwe o mokgethwa. (Luka 11:​9-13) Re ka kgopela go ba le boitshwaro ka go lebanya, e lego karolo ya dienywa tša moya wa Modimo. (Ba-Galatia 5:​22, 23) Re swanetše go dira’ng ge e ba re boela morago mokgweng wo re bego re o tlogetše? Ruri ga se ra swanela go nolega moko. Anke le ka mohla re se ke ra lapa go rapela Modimo wa rena yo a nago le kgaugelo, re kgopele tebalelo le thušo ya gagwe. Le ka mohla Jehofa a ka se gane pelo yeo e ‘robilwego le go setlwa’ ke boima bja letswalo le molato. (Psalme 51:​17) Ge e ba re mo kgopela ka go tšwa pelong le ka go itshola, Jehofa o tla re thuša go lwantšhana le diteko.​—Ba-Filipi 4:​6, 7.

17. (a) Ke ka baka la’ng e le mo go thušago go naganišiša ka tsela yeo Jehofa a ikwago ka yona mabapi le bofokodi bjo itšego bjo re ka bago re lwantšhana le bjona? (b) Re ka swara mangwalo afe ka hlogo ge e ba re lwantšhana le go laola go befelwa kapejana? go laola leleme la rena? go lebeletšana le tshekamelo ya go tšea karolo boithabišong bjo bo sa hlwekago?

17 Le gona re ka bontšha gore re bota Jehofa ka go tsoma thušo ka Lentšung la gagwe. Ka go diriša tšhupane ya Beibele goba Watch Tower Publications Index, re ka nyaka karabo ya potšišo ye, ‘Jehofa o ikwa bjang ka bofokodi bjo itšego bjoo ke lwantšhanago le bjona?’ Go naganišiša ka tsela yeo Jehofa a ikwago ka yona ka taba go ka matlafatša kganyogo ya rena ya go mo thabiša. Ka gona, re ka thoma go ikwa ka mokgwa wo a ikwago ka wona, go hloya se a se hloilego. (Psalme 97:​10) Ba bangwe ba hweditše e le mo go thušago go swara ka hlogo ditemana tša Beibele tšeo di bolelago ka bofokodi bjo ba lwantšhanago le bjona. Na re katana le go laola go befelwa kapejana? Gona re ka swara ka hlogo ditemana tše bjalo ka Diema 14:​17 le Ba-Efeso 4:​31. Na re hwetša go le thata go diša leleme la rena? Re ka swara ka hlogo ditemana tše bjalo ka Diema 12:​18 le Ba-Efeso 4:​29. Na re na le tshekamelo ya go tšea karolo boithabišong bjo bo sa hlwekago? Re ka leka go gopola ditemana tše bjalo ka Ba-Efeso 5:⁠3 le Ba-Kolose 3:⁠5.

18. Ke ka baka la’ng re se ra swanela go dumelela go lewa ke dihlong go re thibela go kgopela bagolo thušo ya go fenya bofokodi bja rena?

18 Go tsoma thušo go bagolo bao ba tloditšwego ka moya ka phuthegong ke tsela e nngwe ya go bontšha go ithekga ga rena ka Jehofa. (Ditiro 20:​28) Go ba gona, ‘dimpho tše tšeo e lego banna’ ke tokišetšo e tšwago go Jehofa ka Kriste bakeng sa go šireletša le go hlokomela dinku tša gagwe. (Ba-Efeso 4:​7, 8, 11-14, bapiša le NW.) Ka ntle le pelaelo, go ka fo se be bonolo go kgopela thušo ya go lebeletšana le bofokodi. Re ka lewa ke dihlong, re boifa gore bagolo ba tla re tšeela fase. Eupša ga go na pelaelo gore banna ba bao ba godilego tsebong ba tla re hlompha ka baka la go ba le sebete sa go kgopela thušo. Go oketša moo, bagolo ba katanela go ekiša dika tša Jehofa ka noši ge ba dirišana le mohlape. Keletšo ya bona e šomago le yeo e homotšago gotee le tlhahlo e tšwago ka Lentšung la Modimo e ka ba e le seo re se nyakago go matlafatša boikemišetšo bja rena ka mo go lekanego go fenya bofokodi bja rena.​—Jakobo 5:​14-⁠16.

19. (a) Ke ka tsela efe Sathane a nyakago go diriša go ba lefeela ga bophelo tshepedišong ye? (b) Go bota Jehofa go akaretša’ng, gomme re swanetše go ikemišetša’ng ka mo go tiilego?

19 Le ka mohla o se ke wa lebala gore Sathane o a tseba gore nako ya gagwe ke e kopana. (Kutollo 12:​12) O nyaka go diriša go ba lefeela ga bophelo lefaseng le gore a re nole moko le go re dira gore re lahlele toulo. Anke re beng le kgodišego e feletšego go seo se bolelwago go Ba-Roma 8:​35-39 “Ké mang a kaxo re aroxanya le leratô la Kriste? A e ka ba tlaišô, xoba tlalêlô, xoba xo hlomarwa, xoba thlobolô, xoba kotsi, xoba lerumô? . . . Fêla, xe re le mo xo tšeo tšohle, re šetše re fentše-moka ka Eo a re ratilexo. Nna ke kxodilwe ruri: Xa xo se se kxônaxo xo re aroxanya le leratô la Modimo, e ka ba lehu xoba bophelô, e ka ba barongwa xoba maxoši, le xe e ka ba tša mehleng ya byale, xoba tše di sa tl’o xo tla, le xe e le matla-mang. Le xe e ka ba tša kwa xodimong, xoba tša kwa tlase, le sebopya-mang, xa xo se se kxônaxo xo re aroxanya le leratô la Modimo le lexo mo xo Jesu Kriste Mong ’a rena.” A mantšu ao a bontšhago go bota Jehofa gakaakang! Lega go le bjalo, go bota Jehofa mo go bjalo ke selo se se fetago go fo ba le maikwelo. Go e na le moo, ke go mmota mo go akaretšago diphetho tše di theilwego tsebong e nepagetšego tšeo re di dirago letšatši le letšatši. Ka gona, anke re ikemišetšeng ka mo go tiilego go bota Jehofa ka mo go feletšego dinakong tša tlalelo.

[Lepokisi go letlakala 17]

Na o Gopola Dihlogo tše?

Ge re gateleditšwe ke ditlhohlo maphelong a rena, ke mo go kgothatšago go bala ka ba bangwe bao ba ilego ba lebeletšana ka katlego le ditšharakano tša tša maphelo, malwetši goba magole. Tše ke tše dingwe tša dihlogo tšeo di gatišitšwego ka dimakasineng tša Morokami le Phafoga!

Sehlogo se se rego, “Go Lebeletšana le Mafokodi A-⁠ka” se theilwe go lebeletšaneng le kgopolo e fošagetšego le kgateletšego.​—Morokami wa May 1, 1990.

“Go Hlankela ba Bangwe go Fokotša Tlaišego ya Motho.”​Morokami wa July 1, 2003.

Sehlogo se se rego “Kolo e Fetošitše Bophelo Bja-ka” se ile sa lebiša tlhokomelo go lebeletšaneng le go golofala.​—Phafoga! ya November 8, 1995.

Sehlogo se se rego, “Ga le Tsebe Gore Bophelo bja Lena bo tla ba Bjang Gosasa” se ile sa ahla-ahla go lebeletšana ka katlego le tšharakano ya tshepedišo ya megalatšhika.​—Morokami wa December 1, 2000.

Sehlogo se se rego, “Leeto la Loida la go tšwa Boemong bja go Homola” se ile sa lebiša tlhokomelo go lebeletšaneng le go gobala bjoko.​—Phafoga! ya May 8, 2000.

“Batho ba Golofetšego Bao e Lego Baboledi ba Kgonago.”​Morokami wa November 15, 1986.

“Go Leboga Thekgo ya ka Mehla ya Jehofa.”​Morokami wa June 1, 1993.

“Kamoo Kgobalo e Fetošitšego Bophelo Bja-ka ka Gona.”​Phafoga! ya May 8, 2003.

Ge re lebeletšane le go lahlegelwa ke mošomo, e ka ba ga bohlale gore re hlahlobe lefsa tsela ya rena ya bophelo

Phihlelo ya Loida e bontšha kamoo go bota Jehofa go thušago motho go kgotlelela. (Bona lepokisi go letlakala 17)

Ga se ra swanela go lewa ke dihlong tša go kgopela thušo ya go lebeletšana le mafokodi a rena

Na o a Gopola?

• Ke ka ditsela dife re ka bontšhago gore re bota Jehofa ge re lebeletšane le mathata a tša boiphedišo?

• Re ka bontšha bjang go bota Modimo ge re gateleditšwe ke mathata a tša maphelo?

• Ge bofokodi bja nama bo phegelela, re ka bontšha bjang gore re tloga re ithekgile ka Jehofa?