Retang Jehofa “Phuthexong”

DIBOKA tša Bokriste ke tokišetšo e tšwago go Jehofa ya go boloka batho ba gagwe ba tiile moyeng. Re bontšha go leboga ga rena ditokišetšo tša Jehofa ka go ba gona dibokeng ka mehla. Go feta moo, re kgonišwa go ‘išana le bana babo rena leratong le medirong e mebotse,’ e lego tsela ya bohlokwa ya go bontšha go ratana. (Ba-Hebere 10:​24; Johane 13:​35) Lega go le bjalo, re ka kgona bjang go tutuetša bana babo rena dibokeng?

Bolelang Phatlalatša

Kgoši Dafida o ile a ngwala mabapi le yena ka noši gore: “A nke ke bêxêlê bana bešo ’ina la xaxo, ke Xo rêtê phuthexong. Ké mo xo hlaxaxo ’fela sa-ka phuthexong e kxolo.” “Ke tlo bá ka Xo leboxa phuthexong e kxolo, ka Xo rêta lešabeng le lentši.” “Phuthêxô e kxolo ke e anêxêla tša xo loka, ke se kê ka homola.”​—Psalme 22:​22, 25; 35:​18; 40:⁠9.

Ka mo go swanago, mehleng ya moapostola Paulo ge Bakriste ba be ba bokana gotee bakeng sa borapedi, ba be ba bolela ka tumelo ya bona go Jehofa le letago la gagwe. Ka tsela ye ba ile ba kgothatšana le go tutueletšana leratong le medirong e mebotse. Nywaga-kgolo e mentši ka morago ga Dafida le Paulo, re tloga re ‘bona gore letšatši la Jehofa le kgaufsi’ mo mehleng ya rena. (Ba-Hebere 10:​24, 25) Tshepedišo ya Sathane ya dilo e thekeselela phedišong, gomme mathata a tšwela pele go oketšega. Go feta le ge e le neng pele, go nyakega gore re “se fêlê pelo.” (Ba-Hebere 10:​36) Ge e ba bana babo rena ba sa re kgothaletše go kgotlelela, re tla kgothatšwa ke mang?

 Ka go swana le mehleng ya pele, lehono go dirilwe ditokišetšo tša gore batho bao ba dumelago ba bolele ka tumelo ya bona “phuthexong.” Sebaka se sengwe seo se re bulegetšego ka moka ga rena ke sa go araba dipotšišo tšeo di botšišwago batheetši dibokeng tša phuthego. Le ka mohla o se ke wa tšeela fase mehola yeo e ka tlišwago ke se. Ka mohlala, ditlhaloso tšeo di bontšhago kamoo re ka fenyago goba re ka phemago mathata ka gona di matlafatša boikemišetšo bja bana babo rena bja go latela melao ya motheo ya Beibele. Ditlhaloso tšeo di hlalosago ditemana tša Beibele tšeo di bontšhitšwego eupša di se tša tsopolwa goba tšeo di akaretšago dikgopolo tšeo di hweditšwego nakong ya nyakišišo ya motho ka noši, di ka kgothaletša ba bangwe go hlagolela mekgwa e kaone ya go ithuta.

Go tseba gore rena gotee le ba bangwe re tla holega ge e ba re nea ditlhaloso dibokeng go swanetše go tutueletša Dihlatse tša Jehofa ka moka go fenya go boifa goba go ba le dihlong. Go bohlokwa kudu gore bagolo le bahlanka ba bodiredi ba nee ditlhaloso dibokeng, ka ge ba letetšwe gore ba etelele pele ka go tšea karolo dibokeng gotee le ka go ba gona go tšona. Lega go le bjalo, motho a ka kaonefatša bjang ge e ba a hwetša gore sebopego se sa modiro wa gagwe wa Bokriste ke tlhohlo?

Ditšhišinyo tša go Dira Kaonefatšo

Gopola gore Jehofa o a akaretšwa. Kgaetšedi wa Mokriste yo a dulago Jeremane o hlalosa kamoo a lebelelago dikarabo tša gagwe ka gona. “Ke dikarabo tša-ka tša go araba maiteko a Sathane a go thibela batho ba Modimo go bontšha tumelo ya bona.” Ngwanabo rena yo a sa tšwago go kolobetšwa yo a kopanelago phuthegong yona yeo o re: “Ge go tliwa tabeng ya go nea ditlhaloso, ke rapela kudu.”

Lokišeletša gabotse. Ge e ba o palelwa ke go ithuta taba e sa le pele, o tla hwetša go le thata go araba, le gona dikarabo tša gago e ka se be tšeo di atlegago kudu. Ditšhišinyo tša go araba dibokeng tša phuthego di neilwe ka kgatišong ya Holwa ke Thuto ya Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo, letlakala 70. *

Ipeele pakane ya go nea bonyenyane tlhaloso e tee sebokeng se sengwe le se sengwe. Se se bolela gore o lokišeletše dikarabo tše mmalwa ka gobane ge o dutše o emiša letsogo la gago, go na le kgonagala e kgolo ya gore ngwanabo rena yo a swerego seboka a go šupe. O ka ba wa rata go mmotša e sa le pele ga nako gore ke dipotšišo dife tšeo o itokišeleditšego go di araba. Se ke se se thušago kudu-kudu ge e ba o sa tšwa go thoma go kopanela. Ka ge o ka dika-dika go emiša letsogo la gago “phuthexong e kxolo,” go tseba gore se ke serapa sa gago le gore yo a swerego seboka o tla ba a lebeletše letsogo la gago go tla go tutueletša go araba.

Nea tlhaloso di sa tloga fase. Modiro o thata ga o be bonolo ge o dika-dika go o dira. Go nea tlhaloso di sa tloga fase dibokeng e ka ba mo go thušago. O tla makatšwa ke kamoo go tla bago bonolo ka gona go araba ka lekga la bobedi le la boraro ge o šetše o fetile lepheko la go nea tlhaloso yeo ya mathomo.

 Kgetha madulo a nepagetšego. Ba bangwe ba hwetša go le bonolo kudu go nea tlhaloso ge ba duletše ka pele ka Holong ya Mmušo. Go na le ditšhitišo tše sego kae, gomme ga go bonolo gore yo a swerego seboka a se ke a bona letsogo la gago. Ge e ba o leka se, gopola go bolelela godimo ka mo go lekanego gore motho yo mongwe le yo mongwe a kwe, kudu-kudu ge e ba phuthego e sa diriše dimaekrofouno.

Theetša ka kelohloko. Se se tla go thuša go phema go boeletša seo motho yo mongwe a sa tšwago go se bolela. Le gona, ditlhaloso tša ba bangwe di ka go gopotša lengwalo goba ntlha yeo e ka tlaleletšago kgopolong yeo e sa tšwago go bolelwa. Ka dinako tše dingwe, phihlelo e kopana e ka bontšha gabotse ntlha yeo e ahla-ahlwago. Ditlhaloso tše bjalo ke tše di thušago kudu.

Ithute go araba ka mantšu a gago. Go bala tlhaloso ka kgatišong yeo e ithutwago go ka bontšha gore o hweditše karabo e nepagetšego, gomme e ka ba tsela e botse ya go thoma go nea ditlhaloso. Eupša go dira tšwelopele go fihla bokgoleng bjoo go bjona o arabago ka mantšu a gago ka noši go bontšha gore o kwešiša ntlha. Ga go nyakege gore dikgatišo tša rena di tsopolwe lentšu ka lentšu. Dihlatse tša Jehofa ga di fo boeletša seo dikgatišo tša tšona di se bolelago.

Kgomarela tabeng. Dikarabo tšeo di sa tswalanego le taba goba tšeo di arogago dikgopolong tše dikgolo tšeo di ahla-ahlwago ke tše di sa swanelago. Se se bolela gore dikarabo tša gago di swanetše go nyalelana le taba yeo e ahla-ahlwago. Ka go rialo di tla tlaleletša poledišanong e agago moyeng ya sehlogo seo se ahla-ahlwago.

Ikemišetše go nea kgothatšo. Ka ge lebaka la bohlokwa la go araba e le go kgothatša ba bangwe, re swanetše go leka go phema go bolela dilo tšeo di ka ba nolago moko. Go oketša moo, o se ke wa akaretša serapa ka mo go tseneletšego gomme wa šadiša mo go nyenyane goba wa se šadiše selo bakeng sa gore ba bangwe ba se bolele. Dikarabo tše telele goba tšeo di raraganego di na le go šira seo di se bolelago. Dikarabo tše kopana tšeo di nago le mantšu a sego kae e ka ba tšeo di atlegago kudu, le gona di tla kgothaletša bao ba sa tšwago go thoma go kopanela go nea dikarabo tša bona tše kopana.

Tema e Kgathwago ke Bao ba Swarago Diboka

Ge e le mabapi le go ba yo a kgothatšago, motho yo a swerego seboka o na le boikarabelo bjo bogolo. O bontšha kgahlego ya kgonthe karabong e nngwe le e nngwe yeo e newago ka go theetša ka kelohloko le ka go lebelela ka tlhompho yo a neago tlhaloso go e na le go swarega ka selo se sengwe. E tla ba mo go sa swanelago gakaakang ge e ba a se a theetša ka kelohloko gomme ka baka la seo, a boeletša ka mo go sa hlokagalego seo se sa tšwago go bolelwa goba a botšiša potšišo yeo e sa tšwago go arabja!

Le gona e tla ba mo go nyamišago ge e ba motho yo a swerego seboka a boeletša tlhaloso ka mantšu a fapanego ganyenyane le ao a sa tšwago go bolelwa, e le ge eka o re tlhaloso e be e le e sa swanelago ka tsela e itšego. Ka lehlakoreng le lengwe, ke mo go kgothatšago gakaakang ge dikarabo di tlaleletša go tšwetša pele poledišano ntlheng ya bohlokwa. Dipotšišo tše bjalo ka ‘Re ka diriša bjang se phuthegong ya gabo rena?’ goba ‘Ke lengwalo lefe mo serapeng leo le thekgago se se sa tšwago go  bolelwa?’ ke tšeo di kgothaletšago ditlhaloso tše di nepagetšego, e lego tšeo di bago le tlaleletšo ya bohlokwa.

Go ba gona, bao ba sa tšwago go thoma go kopanela goba bao ba nago le dihlong ba swanetše go retwa ka mo go kgethegilego ge ba nea tlhaloso. Se se ka botšwa motho ka noši ka morago ga thuto e le go phema go lewa ke dihlong mo go ka bago gona le go nea moswari wa seboka sebaka sa go nea ditšhišinyo ge go nyakega.

Poledišanong e tlwaelegilego, motho yo a laolago poledišano ga a kgothaletše go boledišana. Batheetši ba gagwe ga ba bone bohlokwa bja go bolela dikgopolo tša bona. Ge e ba ba a theetša, ba gapeletšega go theetša eupša e sego ka pelo ka moka. Selo se se swanago se ka direga ge yo a swerego seboka a laola poledišano ka go nea ditlhaloso kgafetša-kgafetša. Lega go le bjalo, motho yo a swerego seboka ka dinako tše dingwe a ka lebiša tlhokomelo go bao ba lego gona gomme a tutuetša tsela yeo ba naganago taba ka yona ka go botšiša dipotšišo tša tlaleletšo. Dipotšišo tše bjalo di swanetše go botšišwa ka sewelo.

Ga go bolele gore motho yo a swerego seboka o tla šupa motho yo a emišitšego letsogo la gagwe pele. Se se ka nyamiša bao ba nyakago nakonyana e le gore ba rulaganye dikgopolo tša bona. Ka go leta ganyenyane, o tla nea motho yo mongwe yo a sa tšwago a nea tlhaloso sebaka sa go dira bjalo. Le gona o tla bontšha temogo ka go se šupe bana ba banyenyane gore ba arabe dipotšišo tšeo di bolelago ka ditaba tšeo ba ka se di kwešišego.

Go thwe’ng ge e ba go neilwe karabo e fošagetšego? Yo a swerego seboka o swanetše go phema go leša motho yo a neilego karabo dihlong. Gantši ditlhaloso gaešita le ge di fošagetše, di na le therešo e itšego. Ka go kgetha ka bohlale selo se itšego seo se ka bago se nepagetše, ka go boeletša potšišo ka mantšu a mangwe goba ka go botšiša potšišo ya tlaleletšo, motho yo a swerego seboka a ka lokiša ditaba ka ntle le go leša ba bangwe dihlong ka mo go sa hlokagalego.

E le go kgothaletša go nea ditlhaloso, yo a swerego seboka o swanetše go phema dipotšišo tša kakaretšo tše bjalo ka, ‘Na go na le yo mongwe yo a nago le tlhaloso?’ Potšišo e rego, ‘Ke mang yo a sa tšwago a araba? Se ke sebaka sa lena sa mafelelo!’ e ka bolelwa gabotse eupša e ka se kgothaletše motho go bolela ka bolokologi. Bana babo rena ga se ba swanela go dirwa gore ba ikwe ba le molato ka ge ba se ba nea ditlhaloso mathomong a thuto. Go e na le moo, ba swanetše go kgothaletšwa go araba seo ba se tsebago ka gobane go araba ke pontšho ya lerato. Go oketša moo, ka morago ga ge yo a swerego seboka a šupile motho yo mongwe gore a arabe, go tla ba kaone gore a se ke a re, “Ka morago ga gagwe, re tla kwa tlhaloso ya Ngwanabo rena Semang-mang ke moka gwa latela tlhaloso ya Kgaetšedi Semang-mang.” Motho yo a swerego seboka o swanetše go thoma pele ka go theetša tlhaloso ke moka a tsebe ge e ba go nyakega karabo ya tlaleletšo.

Go Araba ke Tokelo

Go ba gona dibokeng tša Bokriste ke senyakwa sa moya, ke tokelo go nea tlhaloso go tšona. Go fihla bokgoleng bjoo go bjona re tšeago karolo tseleng ye ya moswana-noši ya go tumiša Jehofa “phuthexong,” re latela mohlala wa Dafida gomme re tšeela keletšo ya Paulo godimo. Go tšea ga rena karolo dibokeng go hlatsela gore re rata bana babo rena le gore re karolo ya phuthego ya Jehofa e kgolo. Ke kae mo gongwe moo o nyakago go ba gona ‘ge o dutše o bona letšatši le le kgaufsi’?​—Ba-Hebere 10:⁠25.

Go theetša gotee le go araba ke ga bohlokwa dibokeng tša Bokriste

Motho yo a swerego seboka o bontšha kgahlego ya kgonthe tlhalosong e nngwe le e nngwe