Go Boledišana ka Dilo tša Moya go a Aga

“Melomong ya lena xo se kê xwa tšwa lentšu le lebe; a xo tšwê le boló la xo iša kaxišô mo e hlaêlaxo, le išê thšexofatšô xo ba ba le kwaxo.”​—Ba-Efeso 4:⁠29.

1, 2. (a) Polelo ya batho ke ya bohlokwa gakaaka’ng? (b) Bahlanka ba Jehofa ba kganyoga go diriša leleme la bona bjang?

“POLELO ya batho ke sephiri, ke mpho e tšwago go Modimo, ke mohlolo.” Ke kamoo go ngwadilego mongwadi wa dipukuntšu e lego Ludwig Koehler. Mohlomongwe re tšeela fase mpho ye ya bohlokwa e tšwago go Modimo. (Jakobo 1:​17) Eupša ela hloko kamoo go lahlegago selo sa bohlokwa bjo bogolo ka gona ge go hwa lehlakore go palediša motho yo re mo ratago go bolela. Joan, yo monna wa gagwe a sa tšwago go hwa lehlakore o hlalosa gore: “Re be re e-⁠na le kgokagano e botse ya poledišano. Ke tloga ke hlologelwa dipoledišano tša rena gakaakang!”

² Dipoledišano di ka tiiša segwera, tša lokiša go se kwešišane, tša thekga pelo e nyamilego, tša matlafatša tumelo gomme tša humiša maphelo​—eupša seo ga se fo itlela. Kgoši Salomo yo bohlale o ile a bolela gore: “Xo na le babolabodi ba ma-hlaba-wa-lerumô; xe e le leleme la mohlale ké moreku.” (Diema 12:​18) Ka ge re le bahlanka ba Jehofa, re nyaka gore dipoledišano tša rena e be tše fodišago le tšeo di agago go e na le gore e be tše gobatšago goba tšeo di senyago. Le gona re kganyoga go diriša leleme la rena bakeng sa go reta Jehofa, bobedi bodireding bja rena bja phatlalatša le dipoledišanong tša rena tša ka thoko. Mopsalme o opetše ka gore: “Modimo, re fadiša Wêna mehla yohle. Re leboxa ’ina l’axo neng le neng.”​—Psalme 44:⁠8.

3, 4. (a) Ke bothata bofe bjoo ka moka ga rena re lebeletšanego le bjona ge e le mabapi le polelo ya rena? (b) Ke ka baka la’ng polelo ya rena e le selo sa bohlokwa?

³ Moapostola Jakobo o lemoša ka gore: “Leleme lôna, mo xo batho xa xo e a kaxo kxôna xo le thapiša.” O re gopotša gore: “Re ba xo foša xa-ntši ka moka xa rena. Xe xo ka ba le e a sa fošexo ka leleme, yêna-eo ké monna yo bolô-ka-tlalô, e a kxônaxo xo buša mmele wa xaxwe ka moka ka moxala.” (Jakobo 3:​2, 8) Ka moka ga rena ga re a phethagala. Ka gona, go sa šetšwe maiteko a rena a magolo, ga se ka mehla polelo ya rena e lego e agago ba bangwe goba go iša theto go Mmopi. Ka gona-ge, re swanetše go ithuta go ba šedi ka seo re se bolelago. Go oketša moo, Jesu o itše: “Ka ’tšatši la kahlolô batho ba tlo sekišwa mantšu ohle a lefêla a ba a boletšexo. Ké mantšu a xaxo a tl’o xo Xo êmêla, ’me ké mantšu a xaxo a tl’o xo Xo bea molato.” (Mateo 12:​36, 37) Ee, Modimo wa therešo o dira gore re ikarabele ka baka la mantšu a rena.

⁴ Tsela e nngwe e kaone ya go phema dipolelo tšeo di gobatšago ke go hlagolela mokgwa wa go tšea karolo dipoledišanong tšeo di lego mabapi le dilo tša moya. Sehlogo se se tla ahla-ahla kamoo re ka dirago se ka gona, mohuta wa ditaba tšeo re ka bolelago ka tšona le mehola yeo re ka e hwetšago go tšwa dipolelong tše di agago.

Ela Hloko Seo se Lego Pelong

5. Pelo e kgatha bjang tema e bohlokwa go godišeng dipoledišano tše di agago?

⁵ Bakeng sa gore re hlagolele mokgwa wa go tšea karolo dipoledišanong tšeo di agago, re swanetše go thoma ka go lemoga gore polelo ya rena e bonagatša seo se lego ka dipelong tša rena. Jesu o itše: “Molomo o bolêla tše pelo e di falatšaxo.” (Mateo 12:​34) Ge e le gabotse, re rata go bolela ka dilo tšeo e lego tša bohlokwa go rena. Ka gona, re  swanetše go ipotšiša gore: ‘Dipoledišano tša-ka di utolla’ng ka boemo bja-ka bja pelo? Ge ke e-⁠na le ba lapa goba badumedi-gotee le nna, na poledišano ya-ka e dikologile dilong tša moya goba na ka mehla e lebišitšwe dipapading, diaparong, difiliming, dijong, dilong tšeo ke sa tšwago go di reka goba dilong tše dingwe tšeo e sego tša mohola?’ Mohlomongwe ka go se tsebe, maphelo a rena le dikgopolo tša rena di dikologile dilong tšeo e sego tša bohlokwa. Go beakanya lefsa dilo tšeo di tlago pele maphelong a rena go ka kaonefatša dipoledišano tša rena gotee le maphelo a rena.​—Ba-Filipi 1:⁠10.

6. Go naganišiša go kgatha tema efe dipoledišanong tša rena?

⁶ Go naganišiša mo go nago le morero ke tsela e nngwe ya bohlokwa ya go kaonefatša tekanyo ya seo re se bolelago. Ge e ba ka kelohloko re dira boiteko bja go naganišiša ka dilo tša moya, re tla hwetša gore go boledišana ka tšona go a itlela. Kgoši Dafida o ile a bona tswalano ye. O opetše ka gore: “A nkê O kxahlwê-hlê ke polêlô tša molomo wa-ka, le dikeleletšô tšé tša pelo ya-ka, Wêna Morêna Lentswê la-ka.” (Psalme 19:​14) Le gona mopsalme Asafa o itše: “Ke êlêlwa ditirô tša xaxo [tša Modimo] ka moka; ke akanya tše Wêna O di dirilexo.” (Psalme 77:​12) Pelo gotee le monagano tšeo di tshwenyegilego kudu ka ditherešo tša Lentšu la Modimo di tla fo phophoma ka polelo e retegago. Jeremia o ile a palelwa ke go lesa go bolela ka dilo tšeo Jehofa a mo rutilego tšona. (Jeremia 20:⁠9) Le rena re tla dira se se swanago ge e ba re naganišiša ka dilo tša moya.​—1 Timotheo 4:⁠15.

7, 8. Ke ditaba dife tšeo di swanetšego bakeng sa dipoledišano tše di agago?

⁷ Go ba le lenaneo le lebotse la moya go dira gore re be le ditaba tše dintši bakeng sa dipoledišano tše di agago. (Ba-Filipi 3:​16) Dikopano tše dinyenyane, dikopano tše dikgolo, diboka tša phuthego, dikgatišo tša morago bjale le lengwalo la temana ya letšatši gotee le ditlhaloso tša lona, ka moka tše di re hlama ka mahumo a moya ao re ka a abelago ba bangwe. (Mateo 13:​52) Le gona diphihlelo tše di tšwago bodireding bja Bokriste e ka ba tše di tutuetšago gakaakang!

⁸ Kgoši Salomo o ile a kgahlišwa kudu ke mehuta e mentši ya dihlare, diphoofolo le dihlapi tšeo a bego a di bona kua Isiraele. (1 Dikxoši 4:​33) O be a thabišwa ke go bolela ka mediro ya Modimo ya tlholo. Re ka dira se se swanago. Bahlanka ba Jehofa ba thabela go bolela ka ditaba tše di fapa-fapanego, eupša ditaba tšeo di lego mabapi le dilo tša moya ka mehla di natefiša dipoledišano tša batho bao ba sekametšego dilong tša moya.​—1 Ba-Korinthe 2:⁠13.

“Tšwelang Pele le Nagana ka Dilo tše”

9. Ke keletšo efe yeo Paulo a ilego a e nea ba-Filipi?

⁹ Go sa šetšwe seo re bolelago ka sona, dipoledišano tša rena di tla aga ba bangwe ge e ba di kgomarela keletšo ya moapostola Paulo yeo e yago phuthegong ya kua Filipi. O ngwadile gore: “Dilo le ge e le dife tša therešo, dilo le ge e le dife tšeo di naganwago ka go tia, dilo le ge e le dife tša toko, dilo le ge e le dife tše di hlwekilego, dilo le ge e le dife tše di rategago, dilo le ge e le dife tše go bolelwago gabotse ka tšona, le ge e le bokwala bofe le bofe bjo bo lego gona gotee le selo le ge e le sefe se se retegago se se lego gona, tšwelang pele le nagana ka dilo tše.” (Ba-Filipi 4:⁠8, NW) Dilo tše Paulo a boletšego ka tšona ke tša bohlokwa mo e lego gore o re “tšwelang pele le nagana ka dilo tše.” Re swanetše go tlatša menagano le dipelo tša rena ka tšona. Ka gona anke re boneng kamoo go ela hloko e nngwe le e nngwe ya dilo tše tše seswai tšeo di boletšwego ke Paulo go tlago go re thuša dipoledišanong tša rena.

10. Dipoledišano tša rena di ka akaretša bjang dilo tša therešo?

¹⁰ Selo seo e lego sa therešo se akaretša selo se se fetago tsebišo yeo e nepagetšego gomme e se ya maaka. Se bolela selo se seo se nago le therešo le se se botegago, go swana le therešo ya Lentšu la Modimo. Ka gona, ge e ba re bolela le ba bangwe mabapi le ditherešo tša Beibele tšeo di re kgahlilego, dipoledišano goba dipolelo tšeo di re matlafaditšego, goba keletšo ya Mangwalo yeo e re thušitšego, gona re ela hloko dilo tša therešo. Ka lehlakoreng le lengwe, re gana ‘tšeo ba aketšago ba re ke yona tsebo,’ e lego tšeo di neago feela ponagalo ya gore di a rereša. (1 Timotheo 6:​20) Le gona re phema go fetiša lesebo goba diphihlelo tšeo di belaetšago tšeo di ka se kgonthišetšwego.

11. Ke dilo dife tšeo di naganwago ka go tia tšeo di ka akaretšwago dipoledišanong tša rena?

 ¹¹ Dilo tšeo di naganwago ka go tia ke ditaba tšeo di hlomphegago le tša bohlokwa, e sego tšeo di sa rego selo goba tšeo e sego tša bohlokwa. Di akaretša ditaba tše bohlokwa tša mabapi le bodiredi bja rena bja Bokriste, dinako tše hlobaetšago tšeo re phelago go tšona le go nyakega ga gore re kgomarele boitshwaro bjo bobotse. Ge re boledišana ka dilo tše bjalo tše bohlokwa, re matlafatša boikemišetšo bja rena bja gore re dule re phakgame moyeng, bja go kgomarela potego ya rena le bja go tšwela pele re bolela ditaba tše dibotse. Ka kgonthe, diphihlelo tše di kgahlišago bodireding bja rena gotee le ditiragalo tša morago bjale tšeo di re gopotšago gore re phela mehleng ya bofelo di re hlama ka ditaba tša mehuta-huta bakeng sa dipoledišano tše di tutuetšago.​—Ditiro 14:​27; 2 Timotheo 3:​1-⁠5.

12. Ka go dumelelana le keletšo ya Paulo ya gore re ele hloko dilo tša toko le tša go hlweka, ke’ng seo se swanetšego go phengwa?

¹² Lentšu toko le bolela go ba yo a lokilego mahlong a Modimo​—go fihlelela ditekanyetšo tša gagwe. Go hlweka go fetišetša kgopolo ya go ba yo a sekilego kgopolong le boitshwarong. Go thomeletša,  metlae e gobogilego goba dipolelo tše di sa kgahlišego tša botona le botshadi ga se tša swanela go dirišwa dipoledišanong tša rena. (Ba-Efeso 5:⁠3; Ba-Kolose 3:⁠8) Ge ba le modirong goba sekolong, Bakriste ba tloga ka bohlale ge e ba dipoledišano di thoma go sekamela dilong tša mohuta wo.

13. Nea mehlala ya dipoledišano tšeo di theilwego dilong tše di rategago le tšeo di bolelwago gabotse.

¹³ Ge Paulo a eletša gore go elwe hloko dilo tše di rategago, o bolela ka ditaba tšeo di kgahlišago le tše dibotse goba tše di kgothaletšago lerato, go e na le tšeo di tsošago lehloyo, pefelo goba twantšhano. Dilo tšeo go bolelwago gabotse ka tšona di akaretša tsebišo yeo e nago le pego e botse. Dipego tše bjalo tše dibotse di tla akaretša diphihlelo tša bana babo rena le dikgaetšedi bao ba botegago, tšeo di tšwelelago ka mehla ka dimakasineng tša Morokami le Phafoga! Ke ka baka la’ng o sa botše ba bangwe maikwelo a gago ka morago ga gore o bale dihlogo tše tše di matlafatšago tumelo? Le gona ke mo go tutuetšago gakaakang go kwa ka dilo tša moya tšeo ba bangwe ba di fihleletšego! Dipoledišano tše bjalo di tla aga lerato le botee ka phuthegong.

14. (a) Go nyakega’ng bakeng sa go hlagolela bokwala? (b) Ke bjang polelo ya rena e ka akaretšago dilo tše di retegago?

¹⁴ Paulo o bolela ka “bokwala le ge e le bofe bjo bo lego gona.” Bokwala ke go loka goba boemo bjo bo phagamego bja boitshwaro. Re swanetše go ba šedi gore polelo ya rena e hlahlwe ke melao ya motheo ya Mangwalo le gore e se fapoge go seo e lego sa go loka, se se hlwekilego le sa bokwala. Selo se se retegago se bolela “selo se se beago mohlala.” Ge e ba o e-⁠kwa polelo e botse goba o lemoga mohlala wa potego ka phuthegong, bolela ka wona​—bobedi go motho yo a akaretšwago gotee le go ba bangwe. Moapostola Paulo ka mehla o be a reta dika tše dibotse tša barapedi-gotee le yena. (Ba-Roma 16:​12; Ba-Filipi 2:​19-22; Filemone 4-⁠7) Le gona, ke therešo gore dilo tšeo di hlodilwego ke Mmopi wa rena ke tše di retegago e le ka kgonthe. Go tšona re hwetša ditaba tše dintši tše di agago bakeng sa dipoledišano tša rena.​—Diema 6:​6-⁠8; 20:​12; 26:⁠2.

Tšeang Karolo Dipoledišanong tše di Agago

15. Ke taelo efe ya Mangwalo yeo e laelago batswadi gore ba be le dipoledišano tše di holago ge ba e-⁠na le bana ba bona?

¹⁵ Doiteronomio 6:​6, 7 e re: “Mantšu a ke Xo laetšaxo lehono a a dulê a le pelong ya xaxo. O a tiišetšê bana ba xaxo; O bolêle ôna O dutše ngwakong wa xaxo, le xe O le tseleng xe O y’o rôbala le xe O tsoxa.” Go molaleng gore taelo ye e nyaka gore batswadi ba be le dipoledišano tše di holago le tšeo di lego mabapi le dilo tša moya ge ba e-⁠na le bana ba bona.

16, 17. Batswadi bao e lego Bakriste ba ithuta’ng mohlaleng wa Jehofa le wa Aborahama?

¹⁶ Re ka kgona go nagana ka dipoledišano tše telele tšeo Jesu a swanetšego go ba a bile le tšona le Tatagwe wa legodimong ge ba be ba ahla-ahla kabelo ya gagwe ya go tla mo lefaseng. Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Tate e a nthomilexo ké Yêna a ntaetšexo tše ke di bolêlaxo kè botša batho.” (Johane 12:​49; Doiteronomio 18:​18) Mopatriareka Aborahama o swanetše go ba a ile a fetša diiri tše ntši a bolela le morwa wa gagwe Isaka mabapi le kamoo Jehofa a šegofaditšego bona le bo-rakgolokhukhu ba bona ka gona. Ka ntle le pelaelo dipoledišano tše bjalo di thušitše Jesu gotee le Isaka go ikokobeletša go dira thato ya Modimo.​—Genesi 22:​7-⁠9; Mateo 26:⁠39.

¹⁷ Bana ba rena le bona ba nyaka dipoledišano  tše di agago. Batswadi ba swanetše go ipha nako lenaneong la bona le le pitlaganego bakeng sa gore ba boledišane le bana ba bona. Ge e ba go kgonega, ke ka baka la’ng o sa rulaganyetše gore le je le le lapa bonyenyane gatee ka letšatši? Nakong ya dijo le ka morago ga tšona, go tla ba le dibaka tša gore go be le dipoledišano tše di agago tšeo di ka itlhatselago e le tše bohlokwa kudu bakeng sa boemo bjo bobotse bja moya bja lapa.

18. Anega phihlelo yeo e bontšhago mehola ya poledišano e botse magareng ga batswadi le bana.

¹⁸ Alejandro, e lego mmulamadibogo yo a lego nywageng ya bo-20, o gopola dipelaelo tšeo a bego a e-⁠na le tšona ge a be a e-⁠na le nywaga e 14. O anega ka gore: “Ka baka la tutuetšo ya bao ke tsenago le bona sekolo gotee le barutiši, ke be ke belaela go ba gona ga Modimo le go ba ga kgonthe ga Beibele. Batswadi ba-ka ba feditše diiri tše ntši ba nnea mabaka ka go se fele pelo. Dipoledišano tše di nthušitše go fenya e sego feela dipelaelo tša-ka nakong ye e thata eupša gape le go dira diphetho tše dibotse bophelong bja-ka.” Go thwe’ng ka gona bjale? Alejandro o tšwela pele ka gore: “Ke sa dutše ke dula gae. Eupša lenaneo la rena le le pitlaganego le dira gore go be thata gore nna le tate re bolele ka sephiring. Ka gona bobedi ba rena re ja gotee gatee ka beke lefelong la gagwe la mošomo. Ke tloga ke tšeela godimo dipoledišano tše.”

19. Ke ka baka la’ng go nyakega gore ka moka ga rena re boledišane ka dilo tša moya?

¹⁹ Na le rena ga re tšeele godimo dibaka tša go thabela go boledišana ka dilo tša moya re e-⁠na le badumedi-gotee le rena? Dibaka tše di itšweletša ge re le dibokeng, bodireding bja tšhemo, ge re le dipokanong tša segwera le ge re le leetong. Paulo o be a fagahlela go bolela le Bakriste ba kua Roma. O ba ngwaletše gore: “Ke hloloxetšwe xo Le bôna, xore ke Le hlallêlê neô ya Môya, e bê xo Le tiiša. E tlo ba xo êmêlana ka tumêlô ya rena, xò le ya lena, xò le ya-ka.” (Ba-Roma 1:​11, 12) Mogolo wa Mokriste yo a bitšwago Johannes o bolela gore: “Go boledišana le Bakriste-gotee le rena ka dilo tša moya go kgotsofatša senyakwa se bohlokwa. Go ruthetša pelo gomme go dira gore merwalo ya letšatši le letšatši e bonale e le bohwefo. Gantši ke kgopela batšofadi gore ba mpotše ka tša bophelo bja bona le seo se ba dirilego gore ba kgone go dula ba botega. Ke boletše le ba bantši ba bona go theoša le nywaga, gomme yo mongwe le yo mongwe wa bona o ile a nnea bohlale goba seetša seo se humišitšego bophelo bja-ka.”

20. Re ka dira’ng ge e ba re gahlana le motho yo a nago le dihlong?

²⁰ Go thwe’ng ge e ba yo mongwe a sa arabele ge o thoma go bolela ka taba e lego mabapi le dilo tša moya? O se ke wa nyama. Mohlomongwe o ka hwetša nako e swanetšego gakaone ka moragonyana. Salomo o boletše gore: “Lentšu le bolêlwaxo lebakeng la xôna, le byalo ka matsaka a thsipi e khwibidu moxopyaneng wa thsipi-thsêhla.” (Diema 25:​11) Bontšha bao ba lewago ke dihlong gore o a kwešiša. “Maanô pelong ya monna ké meetse a bodiba; a xiwa ke yo thlaloxanyô.” * (Diema 20:⁠5) Ka godimo ga tšohle, o se ke wa dumelela boemo bja kgopolo bja batho ba bangwe bo go dira gore o tlogele go bolela ka dilo tšeo di go kgomago pelo.

Go Boledišana ka Dilo tša Moya go a Putsa

21, 22. Re hwetša mehola efe ge e ba re tšea karolo dipoledišanong tšeo di lego mabapi le dilo tša moya?

²¹ Moapostola Paulo o eleditše ka gore: “Melomong ya lena xo se kê xwa tšwa lentšu le lebe; a xo tšwê le boló la xo iša kaxišô mo e hlaêlaxo, le išê thšexofatšô xo ba ba le kwaxo.” (Ba-Efeso 4:​29;  Ba-Roma 10:​10) Go ka nyakega boiteko bjo bogolo gore dipoledišano tša rena di dule di le dilong tše di agago, eupša meputso ya gona ke e mentši. Go boledišana ka dilo tša moya go re thuša go abela ba bangwe tumelo ya rena le go aga borwarre bja rena.

²² Ka gona, anke re dirišeng mpho ya go bolela bakeng sa go aga ba bangwe gotee le go reta Modimo. Dipoledišano tše bjalo e tla ba mothopo wa kgotsofalo go rena gomme di tla matlafatša ba bangwe. Ka godimo ga tšohle, di tla dira gore pelo ya Jehofa e thabe ka gobane o ela hloko dipoledišano tša rena gomme o a thaba ge e ba re diriša polelo ya rena ka tsela e swanetšego. (Psalme 139:⁠4; Diema 27:​11) Ge e ba dipoledišano tša rena di akaretša dilo tša moya, re kgodišegile gore Jehofa a ka se ke a re lebala. Beibele e bolela ka bao ba hlankelago Jehofa mehleng ya rena gore: “Ba-šia-Modimo, xe bôná ba boledišana, Morêna ó a theetša, ó a di kwa; ’me ba ba mmoifaxo ba ngwaletšwe puku ya kxopotšô pel’a xaxwe, ya ba sa lebalexo ’ina l’axwe.” (Maleaki 3:​16; 4:⁠5) Ke ga bohlokwa gakaakang gore dipoledišano tša rena e be tše di agago moyeng!

[Diswantšho go letlakala 12]

Dipoledišano tše di agago di theilwe go . . . 

“dilo le ge e le dife tša therešo”

“dilo le ge e le dife tšeo di naganwago ka go tia”

“dilo le ge e le dife tšeo di retegago”

“dilo le ge e le dife tše go bolelwago gabotse ka tšona”

[Methopo]

Video cover, Stalin: U.S. Army photo; Creator book cover, Eagle Nebula: J. Hester and P. Scowen (AZ State Univ.), NASA

Nako ya dijo e nea dibaka tše dibotse tša gore go tšewe karolo dipoledišanong tšeo di lego mabapi le dilo tša moya

O be o ka Araba Bjang?

• Dipoledišano tša rena di utolla’ng ka rena?

• Ke dilo dife tše di agago tšeo re ka bolelago ka tšona?

• Ke tema efe e bohlokwa yeo dipoledišano di e kgathago ka lapeng le ka phuthegong ya Bokriste?

• Ke mehola efe yeo e tlišwago ke dipoledišano tše di agago?