Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Kwešiša Morero wa Tayo

Go Kwešiša Morero wa Tayo

Go Kwešiša Morero wa Tayo

ONAGANA ka’ng ge o e-⁠kwa lentšu “tayo”? Pukuntšu e nngwe e hlalosa tayo e le “mokgwa wa go dira gore batho ba kwe melao goba ditekanyetšo tša boitshwaro le go ba otla ge ba sa dire bjalo.” Gaešita le ge ye e se yona feela tlhaloso yeo e amogelegago, batho ba bantši lehono ba šupa kgopolong e swanago yeo e fošagetšego selong le ge e le sefe seo se lego mabapi le tayo.

Lega go le bjalo, Beibele e bolela ka tayo ka tsela e fapanego. Kgoši Salomo yo bohlale o ngwadile gore: “Ngwana-ka, o se lahle tayo ya Jehofa.” (Diema 3:​11, PK) Mantšu a ga a šupe go tayo ka kakaretšo, eupša a šupa go “tayo ya Jehofa,” e lego tayo yeo e theilwego go melao ya motheo ya Modimo yeo e phagamego. Ke tayo e bjalo feela yeo e holago moyeng​—e bile e a ratega. Ka mo go fapanego, tayo yeo e theilwego tseleng ya batho ya go nagana yeo e thulanago le melao ya motheo e phagamego ya Jehofa gantši ke e gobošago e bile e a gobatša. Se se hlalosa lebaka leo ka lona ba bantši ba nago le boemo bja kgopolo bjo bo fošagetšego ka tayo.

Ke ka baka la’ng re kgothaletšwa go amogela tayo ya Jehofa? Ka Mangwalong tayo e tšwago go Modimo e hlaloswa e le pontšho ya lerato la Modimo la go rata dibopiwa tša gagwe tšeo e lego batho. Ka baka leo, Salomo o tšwetše pele ka gore: “Morêna ó ôtla moratwa wa xaxwe, byalo ka tata-xo-motho xe a ôtla morwa’axwe moratwa.”​—Diema 3:⁠12.

Phapano ke Efe Magareng ga Tayo le Kotlo?

Tayo bjalo ka ge e bontšhwa ka Beibeleng e na le dibopego tše dintši​—tlhahlo, thuto, tlwaetšo, kgalemelo, phošollo gaešita le kotlo. Lega go le bjalo, tabeng e nngwe le e nngwe tayo ya Jehofa e tutuetšwa ke lerato, le gona pakane ya yona ke go hola yo a laiwago. Tayo ya Jehofa ya go phošolla le ka mohla ga e newe feela ka morero wa go otla.

Ka lehlakoreng le lengwe, ga se ka mehla ditiro tša Modimo tša go otla di reretšwego go phošolla goba go ruta yo a otlwago. Ka mohlala, go tloga letšatšing leo Adama le Efa ba dirilego sebe ka lona, ba ile ba thoma go lebeletšana le ditla-morago tša go se kwe ga bona. Jehofa o ile a ba raka tšhemong ya Edene yeo e bego e le paradeise gomme e ile ya ba bahlaselwa ba ditla-morago tša go se phethagale, bolwetši le botšofadi. Ka morago ga nywaga e makgolo ya go phela gabohloko, ba ile ba hwela ruri. Tše ka moka e be e tloga e le kotlo e tšwago go Modimo, eupša e be e se tayo ya go phošolla. Ka baka la go se kwe ga bona ga ka boomo le go se itshole, Adama le Efa ba be ba ka se phošollege.

Dipego tše dingwe tša ditiro tša Jehofa tša go otla di akaretša Meetse-fula a mehleng ya Noage, phedišo ya Sodoma le Gomora gotee le go fedišwa ga madira a ba-Egipita Lewatleng le Lehwibidu. Ditiro tše tše di dirilwego ke Jehofa di be di sa rerelwa go nea tlhahlo, thuto goba tlwaetšo bakeng sa bao ba laiwago. Moapostola Petro o ngwadile mabapi le ditiro tše bjalo tša go otla tša Modimo gore: “Lefase lela la kxalê xa a ka a le tsebafa, a phološa batho ba seswai ka Noaxe sexoeledi sa tokô mola lefase la banyatši à le ribexetša ka meetse-fula. Le metse yela ya Sodoma le Gomora ó e lahlile ya ba molôra, xore ka yôna xo tsebyê se se tl’o xo dirwa banyatši.”​—2 Petro 2:​5, 6.

Ke ka kgopolo efe ditiro tše tša go otlwa di ilego tša dira gore “xo tsebyê se se tl’o xo dirwa banyatši”? Lengwalong la gagwe le le yago go ba-Thesalonika, Paulo o bolela ka mehla ya rena e le nako yeo ka yona Modimo ka Morwa wa gagwe Jesu Kriste a tlago go ‘lefetša ba ba sa tsebego Modimo le ba ba sa kwego ebangedi.’ Paulo o oketša ka gore: “Bôná-bao, kôtlô e tl’o xo ba wêla ké thsenyêxô ye e sa felexo.” (2 Ba-Thesalonika 1:​8, 9) Ka mo go lego molaleng, kotlo e bjalo ga se ya hlamelwa go ruta goba go loutša bao ba e amogelago. Lega go le bjalo, ge Jehofa a laletša barapedi ba gagwe go amogela tayo ya gagwe, ga a šupe go kotlo ya go otla bafoši bao ba sa itsholego.

Go molaleng gore Beibele ga e hlalose kudu ka Jehofa e le mootli. Go e na le moo, gantši o hlaloswa e le morutiši yo lerato le motlwaetši yo a sa felego pelo. (Jobo 36:​22; Psalme 71:​17; Jesaya 54:​13) Ee, tayo e tšwago go Modimo yeo e newago ka morero wa go phošolla ka mehla e sepedišana le lerato le go se fele pelo. Ka go kwešiša morero wa tayo, Bakriste ba boemong bjo bokaone bja go amogela le go nea tayo ka boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo.

Tayo ya Batswadi Bao ba Nago le Lerato

Go nyakega gore ka moka ga rena re kwešiše morero wa tayo ka lapeng le ka phuthegong ya Bokriste. Se ke sa therešo kudu ka bao ba lego maemong a bolaodi, go etša batswadi. Diema 13:​24 e re: “Mo-hlokiša-ngwana-kxati ó mo hloile; e a mo rataxo ó tsoxêla xo mo laya.”

Batswadi ba swanetše go nea tayo bjang? Beibele e hlalosa gore: “Lena bo-tate, le se ke la befediša bana ba lena, eupša tšwelang pele le ba godiša go ya ka tayo le tlhahlo ya monagano ya Jehofa.” (Ba-Efeso 6:⁠4, NW) Keletšo ye e boeleditšwe ka mantšu a: “Lena Bô-tata-xo-bana! Le se kê la befediša bana ba lena, xore ba se tširoxê.”​—Ba-Kolose 3:⁠21.

Batswadi ba Bakriste bao ba kwešišago morero wa tayo ba ka se dire dilo ka bogale. Molao wa motheo wo o boletšwego go 2 Timotheo 2:​24 o ka dirišwa mokgweng woo ka wona batswadi ba neago tayo. Paulo o ngwadile gore: “Mohlanka wa Morêna xa a swanêlwa ke dintwa. Se se mo swanetšexo ké xe bohle a ba dira ka botho, xe e le mo-rata-batho.” Pefelo yeo e sa laolegego, go hlaba mašata le dipolelo tša go hlaba ka ntle le pelaelo ga se tayo e lerato gomme ga di amogelege bophelong bja Mokriste.​—Ba-Efeso 4:​31; Ba-Kolose 3:⁠8.

Phošollo ya batswadi e akaretša se se fetago go otla mo go dirwago kapejana le ka boikemišetšo. Bana ba bantši ba nyaka go eletšwa leboelela pele ba ka lokiša tsela ya bona ya go nagana. Ka gona, batswadi ba swanetše go diriša nako, ba bontšhe go se fele pelo gomme ba naganišiše ka mokgwa woo ka wona ba neago tayo. Ba swanetše go dula ba gopola gore bana ba swanetše go godišwa “go ya ka tayo le tlhahlo ya monagano ya Jehofa.” Se se bolela tsela ya tlwaetšo yeo e tla tšeago nywaga.

Badiši ba Bakriste ba Laya ka Boleta

Melao e swanago ya motheo e šoma le go bagolo ba Bakriste. Ka ge e le badiši ba lerato, ba katanela go matlafatša mohlape ka go o nea thuto, tlhahlo le kgalemelo ge go nyakega. Ka go dira bjalo, ba dula ba gopola morero wa kgonthe wa tayo. (Ba-Efeso 4:​11, 12) Ge e ba ba lebišitše tlhokomelo feela go go nea kotlo, ba tla fo otla mofoši gomme ba mo tlogela a le bjalo. Tayo ya Modimo e akaretša mo go oketšegilego. Ba tutuetšwa ke lerato, bagolo ba a phegelela maitekong a bona a go thuša mofoši. Ka lebaka la ge ba tshwenyegile e le ka kgonthe, gantši ba rulaganya diketelo tše mmalwa tša go nea kgothatšo le tlwaetšo.

Go ya ka kgothatšo yeo e hwetšwago go 2 Timotheo 2:​25, 26, gaešita le ge ba dirišana le bao ba sa amogelego tayo gabonolo, bagolo ba swanetše go ruta “ka bolêta.” Ke moka lengwalo le le bolela morero wa tayo ka gore: “Mohlomongwê Modimo a ba neê thsokoloxô, ba tlê ba lemoxê therešô. Mohlomongwê ba tlo hlaboloxa ba phônyôkxa dixôlêʹ tša Diabolo tše a ba tantšexo ka tšôna.”

Ka dinako tše dingwe go bohlokwa go kgaola bafoši bao ba sa itsholego ka phuthegong. (1 Timotheo 1:​18-20) Gaešita le tiro e bjalo e kgolo e swanetše go lebelelwa e le tayo, e sego feela kotlo. Ka dinako tše dingwe, bagolo ba katanela go etela batho bao ba kgaotšwego bao ba sa tšwelego pele ba dira phošo. Diketelong tše bjalo, bagolo ba dira ka go dumelelana le morero wa kgonthe wa tayo ka go bolela megato e nyakegago e le gore motho a boele ka phuthegong ya Bokriste.

Jehofa ke Moahlodi yo a Phethagetšego

Batswadi, badiši ba Bakriste le ba bangwe bao ba nago le boikarabelo bja Mangwalo bja go nea tayo ba swanetše go tšeela boikarabelo bjo bjalo godimo. Ga se ba swanela go naganela ba bangwe ka go ba ahlola ka gore ke bao go ka se kgonegego go ba phošolla. Ka baka leo, tayo ya bona le ka mohla ga se ya swanela go ba ka sebopego sa kotlo e se nago kgaugelo le e se nago bogwera.

Ka kgonthe, Beibele e bolela ka Jehofa e le yo a tla neago kotlo e šoro le ya mafelelo. Ge e le gabotse, Mangwalo a re “xo wêla diatleng tša Modimo e a phelaxo xo a šiiša.” (Ba-Hebere 10:​31) Eupša ga go na motho yo a swanetšego gore le ka mohla a leke go ipapetša le Jehofa tabeng ye goba tabeng le ge e le efe e nngwe. Le gona ga go na yo a swanetšego go ba le lebaka la go ikwa gore go a šiiša go wela ka diatleng tša motswadi goba mogolo yo a itšego ka phuthegong.

Jehofa o na le bokgoni bja go fihlelela teka-tekano e phethagetšego ge a nea tayo. Batho ga ba na bjona. Modimo a ka kgona go bala pelo gomme a bona ge motho yo mongwe a ka se sa kgona go phošollwa gomme ka go rialo a swanetšwe ke go hwetša kotlo ya mafelelo. Ka lehlakoreng le lengwe, batho ga ba kgone go nea kahlolo e bjalo. Ka lebaka leo, ge go nyakega gore tayo e newe, bao ba lego boemong bja bolaodi ka mehla ba swanetše go e nea ka morero wa go phošolla.

Go Amogela Tayo ya Jehofa

Ka moka ga rena re nyaka tayo ya Jehofa. (Diema 8:​33, PK) Ge e le gabotse, re swanetše go hlologela tayo yeo e theilwego Lentšung la Modimo. Ge re dutše re ithuta Lentšu la Modimo, re ka amogela tayo yeo e tlago ka go lebanya go tšwa go Jehofa ka Mangwalo. (2 Timotheo 3:​16, 17) Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe re tla amogela tayo go tšwa go Bakriste-gotee le rena. Go lemoga moya woo ka wona tayo e bjalo e newago go tla re thuša go e amogela ka go rata.

Moapostola Paulo o dumetše ka gore: “Xomme xo laiwa xohle, xa xo thabiše xe motho à sa laiwa, xo byalo ka e ke ké xo hlokofatšwa.” Ke moka o okeditše ka gore: “Fêla, ka moraxo xo tšweletša seenywa sa tokô le leaxô xo bao ba tlwaetšwaxo xo laiwa.” (Ba-Hebere 12:​11) Tayo ya Jehofa ke pontšho ya lerato la gagwe leo le tseneletšego la go re rata. Go sa šetšwe gore re amogela tayo goba re a e nea, anke re dule re gopola morero wa tayo ya Modimo gomme re kwe keletšo e bohlale ya Beibele yeo e rego: “Xomarêla thutô [tayo, PK ]! Se e lahlê! E boloke. Ké yôna bophelô bya xaxo.”​—Diema 4:⁠13.

Bafoši bao ba sa itsholego ba amogela kotlo ya Modimo ya go ahlola, e sego tayo ya gagwe ya go phošolla

Ka go tutuetšwa ke lerato, bagolo ba fetša nako ba dira nyakišišo le go thuša bafoši

Ka go se fele pelo le ka lerato batswadi ba nea “tayo le tlhahlo ya monagano ya Jehofa”