Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

E-Bang le Boitshwaro e le gore le Thope Sefoka

E-Bang le Boitshwaro e le gore le Thope Sefoka

E-Bang le Boitshwaro e le gore le Thope Sefoka!

“Motho yo mongwe le yo mongwe yo a tšeago karolo diphadišanong o bontšha boitshwaro dilong ka moka.”​1 BA-KORINTHE 9:​25NW.

1. Ka go dumelelana le Ba-Efeso 4:​22-24, ke bjang ba dimilione ba ilego ba dumelelana le Jehofa?

GE E ba o kolobeditšwe gore o be yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, o ile wa tsebiša phatlalatša gore o ikemišeditše go tsenela phadišano yeo e nago le moputso wa bophelo bjo bo sa felego. O ile wa dumela go dira thato ya Jehofa. Pele ga ge re ka ineela go Jehofa, bontši bja rena re ile ra swanela ke go dira diphetogo tše dikgolo e le gore boineelo bja rena e be bja kgonthe, bjo bo amogelegago go Modimo. Re ile ra latela keletšo ya moapostola Paulo yeo e yago go Bakriste e rego: “Apolang tše e lexo tša tsela ya kxalê, tša motho e motála, e a senyêxaxo à forilwe ke dikxanyoxô. . . . Le aparê motho e mofsa, e a bopetšwexo xo etša Modimo xo lokeng le kxethexong ya makxonthe.” (Ba-Efeso 4:​22-24) Ka mantšu a mangwe, pele ga ge re ka ineela go Modimo, re ile ra swanela ke go gana tsela ya kgale yeo e sa amogelegego ya bophelo.

2, 3. Lengwalo la 1 Ba-Korinthe 6:​9-12 le bontšha bjang gore go swanetše go dirwa mehuta e mebedi ya diphetogo e le gore re amogelwe ke Modimo?

2 Dibopego tše itšego tša semelo sa kgale tšeo bao e tla bago Dihlatse tša Jehofa ba swanetšego go di lahla di iletšwa ka go lebanya ke Lentšu la Modimo. Paulo o ile a lokeletša tše dingwe ka lengwalong la gagwe le le yago go ba-Korinthe ka gore: “Ba diotswa, le ba medimo e šele, le bahladi, le dihlôtlôlô, le ba xo dira dithšila le banna ka bôná, le mahodu, le ba mexabaru, le mataxwa, le ba maroxa, le bahlakodi, ba ba byalo xa ba na kabêlô mmušong wa Modimo.” Ke moka o ile a bontšha gore Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba dirile diphetogo tše di nyakegago semelong sa bona ka go oketša ka gore: “Ba bangwê ba lena e be e le ba ba byalo.” Ela hloko gore e be e le e sego ke ba.​1 Ba-Korinthe 6:​9-⁠11.

3 Paulo o ile a šišinya gore mohlomongwe go be go ka nyakega diphetogo tše oketšegilego ka gobane o ile a tšwela pele ka gore: “Ke dume­letšwe tšohle; fêla, xa se xo re tšohle di a hola.” (1 Ba-Korinthe 6:​12) Ka gona, ba bantši lehono bao ba kganyogago go ba Dihlatse tša Jehofa ba bona go nyakega ga go gana gaešita le dilo tšeo le ge di dumeletšwe, e lego tšeo di sa holego goba e lego tša mohola wa nakwana. Tše e ka ba dilo tšeo di tšeago nako gomme di ka ba fapoša go phegeleleng dilo tša bohlokwa bjo bogolo.

4. Bakriste bao ba ineetšego ba dumelelana le Paulo ka eng?

4 Boineelo go Modimo bo dirwa ka go rata, e sego ka kgapeletšo, bjalo ka ge eka bo bolela boikgafo bjo bogolo. Bakriste bao ba ineetšego ba dumelelana le Paulo yoo ka morago ga ge a bile molatedi wa Kriste a itšego: “Ka ’baka la [Jesu] ka re: Tšeo ka moka ké thsenyêxêlô; ka re: Ké maudi fêla, xore ke tlê ke humê ka Kriste.” (Ba-Filipi 3:⁠8) Ka lethabo Paulo o ile a gana dilo tšeo di bego di se na mohola e le gore a tšwele pele a dumelelana le Modimo.

5. Paulo o ile a kitima lebelo la mohuta ofe ka katlego, gomme re ka dira bjang se se swanago?

5 Paulo o ile a bontšha boitshwaro ge a be a kitima lebelong la gagwe la moya gomme mafelelong o ile a kgona gore: “Ke hlabane thlabanô e botse; ke feditše xo šiana; tumêlô ke e swere. Mphapahlôxô wa xo re ke lokile o šetše o beilwe pele xa-ka; ké wo ke tl’o xo o newa ke Morêna Moahlodi wa xo loka ka letšatši leo; è se nna fêla; ó tlo o nea bohle ba ba ratilexo xe a bônaxala.” (2 Timotheo 4:​7, 8) Na le rena ka letšatši le lengwe re tla kgona go bolela mantšu a swanago? Re tla dira bjalo ge e ba ka tumelo re bontšha boitshwaro ge re dutše re kitima lebelo la rena la ­Bokriste ka ntle le go kgaotša le go fihla mafelelong.

Go Nyakega Boitshwaro e le Gore re Dire Botse

6. Boitshwaro ke’ng, gomme ke dikarolong dife tše pedi tšeo go tšona re swanetšego go bo bontšha?

6 Mantšu a Sehebere le a Segerika ao a fetoletšwego e le “boitshwaro” ka Beibeleng ka go lebanya a bolela gore motho o na le matla goba bokgoni bja go itaola. Gantši a fetišetša kgopolo ya go ithibela go dira bobe. Eupša go molaleng gore tekanyo ya boitshwaro le yona e a nyakega ge e ba re tla diriša mebele ya rena go direng mediro e mebotse. Tshekamelo ya tlhago ya batho bao ba sa phethagalago ke go dira se se fošagetšego, ka gona re lwa ka mahlakoreng a mabedi. (Mmoledi 7:​29; 8:​11) Re swanetše go ikgapeletša go dira se sebotse ge re dutše re phema go dira bobe. Ge e le gabotse, go laola mebele ya rena e le gore re dire se sebotse ke e nngwe ya ditsela tše kaone kudu tša go phema go dira bobe.

7. (a) Bjalo ka ge Dafida a ile a dira, re swanetše go rapelela’ng? (b) Ke go naganišiša ka’ng moo go tlago go re thuša go bontšha boitshwaro ka tekanyo e kgolo?

7 Ka mo go kwagalago, boitshwaro bo bohlokwa ge e ba re tla phethagatša boineelo bja rena go Modimo. Re swanetše go rapela go etša Dafida ka gore: “Modimo, mpopêlê pelo e sekilexo. Buša O nneêlê môya wa xo tia ka teng xa-ka.” (Psalme 51:​10) Re ka naganišiša ka mehola ya go phema go dira dilo tšeo di fošagetšego boitshwarong goba tšeo di fokodišago mmele. Nagana ka mathata ao a ka bakwago ke go se pheme dilo tše bjalo: mathata a magolo a tša maphelo, ditswalano tše di senyegilego gaešita le lehu la kapejana. Ka lehlakoreng le lengwe, nagana ka mehola e mentši ya go swarelela tseleng ya bophelo yeo Jehofa a e hlalosago. Lega go le bjalo, ge re bolela therešo, ga se ra swanela go lebala gore dipelo tša rena di na le maano-mabe. (Jeremia 17:⁠9) Re swanetše go ikemišetša go gana ka go tšwa pelong maiteko a go nyenyefatša bohlokwa bja go kgomarela ditekanyetšo tša Jehofa.

8. Phihlelo e re ruta therešo efe? Bontšha.

8 Bontši bja rena re tseba go tšwa phihlelong gore nama yeo e sa ratego gantši e leka go fokodiša phišego ya moya o ratago. Tšea ka mohlala modiro wa go bolela ka Mmušo. Jehofa o thabišwa ke go rata ga batho go tšea karolo modirong wo wa go nea bophelo. (Psalme 110:⁠3; Mateo 24:​14) Go ithuta go bolela phatlalatša ga se gwa tla gabonolo go bontši bja rena. Go ile gwa nyaka​—gomme mohlomongwe go sa dutše go nyaka⁠—​gore re laole mebele ya rena, re e ‘otlake’ gomme re e “thapišê” go e na le go e dumelela go dira mediro e mengwe ka ntle le modiro wa boboledi.​—1 Ba-Korinthe 9:​16, 27; 1 Ba-Thesalonika 2:⁠2.

Go Bontšha Boitshwaro “Dilong ka Moka” go Bolela’ng?

9, 10. Ke’ng seo se akaretšwago go bontšheng “boitshwaro dilong ka moka”?

9 Keletšo ya Beibele ya gore re bontšhe “boitshwaro dilong ka moka” e bontšha gore go akaretšwa mo gontši go feta go laola kgalefo ya rena le go phema boitshwaro bjo bo gobogilego. Re ka nagana gore re fihleletše go ba le boitshwaro dikarolong tše, gomme ge e ba go le bjalo re ka tloga re leboga. Lega go le bjalo, go thwe’ng ka dikarolo tše dingwe tša bophelo tšeo go tšona go ka se bego molaleng gore go nyakega boitshwaro? Ka mohlala, a re re mohlomongwe o dula nageng yeo e humilego kudu ya bophelo bja maemo a godimo. Na e ka se be ga bohlale go ithuta go gana go ba le ditshenyagalelo tše di sa hlokagalego? Batswadi ba dira gabotse go ruta bana ba bona gore ba se reke selo le ge e le sefe seo ba se bonago ka gobane se le gona, e le seo se ipiletšago goba e le seo ba ka kgonago go se reka. Go ba gona, e le gore taelo e bjalo e atlege, batswadi ba swanetše go bea mohlala o mobotse.​—Luka 10:​38-⁠42.

10 Go ithuta go phela ka ntle le selo se itšego go ka matlafatša boikemišetšo bja rena le boitayo. Le gona go ka matlafatša go leboga ga rena dilo tše di bonagalago tšeo re nago le tšona gomme go ka dira gore re be le kwelobohloko kudu go bao ba swanelwago ke go phela ka ntle le dilo tše itšego, e sego ka gobane ba rata eupša e le ka baka la bodiidi. Ke therešo gore mokgwa wa bophelo o leka-lekanego o fapana le dikgopolo tše tumilego tše bjalo ka gore “itirele dilo tše dibotse” goba “o swanetšwe ke se sekaone.” Lefase la tša papatšo le kgothaletša kganyogo ya go kgotsofala kapejana, eupša le dira bjalo bakeng sa lešokotšo la tšona la kgwebo. Boemo bjo bo ka šitiša maiteko a rena a go bontšha boitshwaro. Makasine wa nageng e humilego ya kua Yuropa o sa tšwa gore: “Ge e ba go laola dikganyogo tše di sa lokago go nyaka ntwa ya ka gare go bao ba phelago ka tlase ga maemo a thata a go topa tša fase, seo ke therešo kudu gakaakang ka bao ba phelago nageng e elago mafsi le dinose lekokong la lehono leo le humilego!”

11. Ke ka baka la’ng go ithuta go phela ka ntle le dilo tše dingwe e le mo go holago, eupša ke’ng seo se dirago gore se se be thata?

11 Ge e ba re e-⁠na le bothata bja go hlaola magareng ga seo re se ratago le seo re se nyakago e le ka kgonthe, e ka ba mo go holago go gata megato ya go kgonthišetša gore ga re dire dilo ka tsela ya go hloka boikarabelo. Ka mohlala, ge e ba re kganyoga go lwantšhana le tshekamelo ya go diriša tšhelete ka tsela e sa laolegego, re ka nyaka go ikemišetša go se reke dilo ka mokitlana goba ge re e-⁠ya mabenkeleng, re ka tšea feela tšhelete e lekanyeditšwego. Gopola gore Paulo o itše “borapedi ké leruô le lexolo xe bo na le xo kxôlwa ke tše O naxô le tšôna.” O ile a nea mabaka ka gore: “Xobane mola rè e-⁠tla lefaseng, xa ra ka ra tla le selô; le xo tloxa re ka se kxône xo tloxa le selô. Ké xôna, xe re na le dijô le diaparô, a re kxolweng ke tšôna.” (1 Timotheo 6:​6-⁠8) Na re kgotsofetše? Go ithuta go phela bophelo bjo bonolo, bjo bo se nago merwalo e sa hlokagalego ya go nyaka go ikgotsofatša ka mo go feteletšego ka seo re nago le sona​—ka sebopego le ge e le sefe​—go nyaka boikemišetšo le boitayo gotee le boitshwaro. Lega go le bjalo, ke thuto yeo re tlogago re swanetše go ithuta yona.

12, 13. (a) Ke ka ditsela dife diboka tša Bokriste di akaretšago boitshwaro? (b) Ke dikarolong dife tše dingwe tšeo go tšona re swanetšego go hlagolela boitshwaro?

12 Go ba gona dibokeng tša Bokriste, dikopanong tše kgolo le tše nyenyane le gona go nyaka gore re bontšhe boitshwaro. Ka mohlala, seka seo se bohlokwa e le gore menagano ya rena e se ke ya lelera nakong ya lenaneo. (Diema 1:⁠5) Go ka nyaka boitshwaro gore re se ke ra šitiša ba bangwe ka go sebela bao re dutšego kgaufsi le bona go e na le go theetša seboledi ka kelohloko. Go fetoša lenaneo la rena e le gore re fihle dibokeng ka nako le gona go ka nyaka boitshwaro. Go oketša moo, go ka nyakega boitshwaro e le gore re beele ka thoko nako ya go lokišetša diboka ke moka re tšee karolo go tšona.

13 Go bontšha boitshwaro dilong tše nyenyane go matlafatša bokgoni bja rena bja go bo bontšha ditabeng tše kgolwanyana. (Luka 16:​10) Ka gona, ke mo gobotse gakaakang go itaya gore re bale Lentšu la Modimo le dikgatišo tše di theilwego Beibeleng ka mehla, re ithute tšona gomme re naganišiše ka seo re ithutago sona! Ke ga bohlale gakaakang gore re itaye mabapi le mešomo e sa swanelago, bogwera, boemo bja kgopolo le mekgwa ya rena ka noši goba go itaya gore re gane mediro yeo e ka re amogago nako ya rena e bohlokwa bakeng sa tirelo ya Modimo! Go dula re swaregile tirelong ya Jehofa ka ntle le pelaelo ke tšhireletšo e botse malebana le dilo tšeo di ka re arošago paradeiseng ya moya ya phuthego ya Jehofa ya lefaseng ka bophara.

E-bang Bao ba Gotšego ka mo go Lekanego ka Boitshwaro

14. (a) Bana ba swanetše go ithuta bjang go bontšha boitshwaro? (b) Ke mehola efe yeo e ka bago gona ge bana ba ithuta dithuto tše bjalo go tloga bjaneng?

14 Lesea leo le sa tšwago go belegwa ga le tsebje ka boitshwaro. Pampišana yeo e ngwadilwego ke ditsebi tša mekgwa ya bana e hlalosa gore: “Boitshwaro ga bo fo itiragalela goba go direga kapejana. Masea le digotlane ba nyaka tlwaetšo le thekgo ya batswadi e le gore ba thome mosepelo wa go ithuta boitshwaro. . . . Ge batswadi ba dutše ba hlahla mosepelo wo, boitshwaro bo a oketšega nywageng ya go tsena sekolo.” Nyakišišo ya bana ba nywaga e mene e utolotše gore bao ba ithutilego go bontšha boitshwaro ka tekanyo e itšego “ka kakaretšo ba ile ba gola go ba bafsa bao ba kgonago go tlwaelana le maemo gabotse, bao ba rategago kudu, bao ba nago le sebete, bao ba ikholofelago le bao ba ka botwago.” Bao ba sa kago ba thoma go ithuta thuto ye “e ile ya ba bao gantši ba lewago ke bodutu, bao ba ferekanago gabonolo le bao ba nago le mereba. Ba ile ba ­ineela kgateletšegong gomme ba phema ditlhohlo.” Ka mo go lego molaleng, ngwana o swanetše go ithuta boitshwaro gore a be motho yo mogolo yo a tsepamego.

15. Go hlaelelwa ke boitshwaro go bontšha’ng, ka go fapana le pakane efe yeo e boletšwego ka Beibeleng?

15 Ka mo go swanago, ge e ba re tla ba Bakriste bao ba gotšego ka mo go lekanego, re swanetše go ithuta go bontšha boitshwaro. Go hlaelela ga bjona go bontšha gore re sa dutše re le bana moyeng. Beibele e re kgothaletša gore ‘re be ba bolo-ka-tlalo temogong.’ (1 Ba-Korinthe 14:​20) Pakane ya rena ke gore “ka moka re bê re fihlêlê botee bya tumêlô le bya tsebô ya xo tseba Morwa wa Modimo, re fihlêlê senna ka botlalô, le boxolwane bya xo lekanêla botlalô bya Kriste.” Ka baka la’ng? “[E le gore] re se kê ra hlwa rè le bana, batho ba xo fo xapa-xapiwa le xo tšewa-tšewa ke phefô e nngwê le e nngwê ya thutô ka xo foraforetšwa ke batho, re xokwa ke maanô a xo re aroša.” (Ba-Efeso 4:​13, 14) Ka mo go kwagalago, go ithuta go bontšha boitshwaro ke ga bohlokwa boemong bja rena bja moya.

Go Hlagolela Boitshwaro

16. Jehofa o nea thušo bjang?

16 E le gore re hlagolele boitshwaro, re nyaka thušo ya Modimo gomme e a hwetšagala. Lentšu la Modimo ka go swana le seipone se se phethagetšego, le re bontšha moo re swanetšego go dira diphetogo tša motho ka noši gomme le nea keletšo ya kamoo re ka dirago bjalo. (Jakobo 1:​22-25) Borwarre bjo lerato le bjona bo ikemišeditše go re thuša. Bagolo ba Bakriste ba bontšha kwešišo ka go nea thušo ya motho ka noši. Jehofa ka boyena o nea moya wa gagwe o mokgethwa ka bolokologi ge e ba re o kgopela ka thapelo. (Luka 11:​13; Ba-Roma 8:​26) Ka gona, anke re dirišeng ditokišetšo tše ka lethabo. Ditšhišinyo tše di lego go letlakala 21 di ka thuša.

17. Diema 24:​16 e re nea kgothatšo efe?

17 Ke mo go homotšago gakaakang go tseba gore Jehofa o tšeela godimo maiteko a rena ge re leka go mo kgahliša! Se se swanetše go re tutueletša go tšwela pele re katanela go ba le boitshwaro ka tekanyo e oketšegilego. Go sa šetšwe gore re ka palelwa gantši gakaakang, le ka mohla ga se ra swanela go langwa maitekong a rena. “Xobane moloki, le xe a ka wa xa-šupa, ó tlo fêla a tsoxa.” (Diema 24:​16) Nakong e nngwe le e nngwe ge re fenya ntweng, re na le lebaka la go ithabela. Le gona re ka kgonthišega gore Jehofa le yena o re thabetše. Hlatse e nngwe e re pele e neela bophelo bja yona go Jehofa, nakong e nngwe le e nngwe ge e be e atlegile go phema go kgoga beke ka moka, e be e iputsa ka go reka selo se itšego seo se nago le mohola ka tšhelete yeo boitshwaro bo e thušitšego go e boloka.

18. (a) Ke’ng seo se akaretšwago ntweng ya rena ya boitshwaro? (b) Jehofa o nea kgonthišetšo efe?

18 Go feta tšohle, re swanetše go gopola gore boitshwaro bo akaretša monagano le maikwelo. Re ka bona se go tšwa mantšung a Jesu a rego: “Mang le mang e a lebêlêlaxo mosadi à mo kxanyoxa, ó šetše a otswitše pelong ya xaxwe.” (Mateo 5:​28; Jakobo 1:​14, 15) Motho yo a ithutilego go laola monagano le maikwelo a gagwe o tla hwetša go le bonolo kudu go laola mmele wa gagwe ka moka. Ka gona anke re matlafatšeng maikemišetšo a rena a go phema e sego feela go dira se se fošagetšego eupša le go phema go nagana ka sona. Ge e ba dikgopolo tše mpe di tšwelela, di gane kapejana. Re ka tšhabela diteko ka gore ka thapelo re boloke mahlo a rena a kgomaretše go Jesu. (1 Timotheo 6:​11; 2 Timotheo 2:​22; Ba-Hebere 4:​15, 16) Ge re dutše re dira seo re se kgonago, re tla ba re latela keletšo ya Psalme 55:​22 e rego: “Lahlêla Morêna morwalô wa xaxo; Yêna ó tlo Xo babalêla; a ka se kê a bá a lesa moloki xe a ka šuthišwa.”

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 21]

Kamoo re ka Matlafatšago Boitshwaro ka Gona

• Bo hlagolele gaešita le dilong tše nyenyane

• Naganišiša ka mehola ya bjona ya gona bjale le ya nakong e tlago

• Bea seo Modimo a se kgothaletšago legatong la seo a se iletšago

• Ganetša dikgopolo tše di fošagetšego kapejana

• Tlatša monagano wa gago ka dikgopolo tše di agago moyeng

• Amogela thušo yeo Bakriste-gotee le wena bao ba godilego tsebong ba ka e neago

• Phema maemo a lekago

• Rapelela thušo ya Modimo dinakong tša teko

Boitshwaro bo re šušumeletša go dira botse

Na o a Gopola?

• Ke ka ditsela dife tše pedi re swanetšego go bontšha boitshwaro?

• Go bontšha “boitshwaro dilong ka moka” go bolela’ng?

• Ke ditšhišinyo dife tšeo di šomago bakeng sa go hlagolela boitshwaro tšeo o di hlokometšego ka mo go kgethegilego thutong ya rena?

• Boitshwaro bo thoma kae?