Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o ka Dumela Gore go tla ba le Lefase la Paradeise?

Na o ka Dumela Gore go tla ba le Lefase la Paradeise?

Na o ka Dumela Gore go tla ba le Lefase la Paradeise?

BATHO ba sego kae ba dumela gore ka letšatši le lengwe lefase e tla ba paradeise. Ba bantši ba nagana gore le ka se sa ba gona ka mo go feletšego. Go ya ka puku ya The Sacred Earth, e ngwadilwego ke Brian Leigh Molyneaux, lefase le le bile gona ka baka la ‘mothuthupo o mogolo wa legohle’ wo o diregilego nywageng e dikete e fetilego. Le gona ge e ba motho ka boyena a sa fediše lefase, ba bantši ba dumela gore lona gotee le legohle ka moka mafelelong di ka “phuhlamela ka gare ga kgabo ya mollo.”

Sereti sa Leisemane sa lekgolong la nywaga la bo-17 e lego John Milton se be se se na dikgopolo tše bjalo tše di hlokago kholofelo. Ka theto-galeng ya gagwe ya Paradise Lost, o ngwadile gore Modimo o bopile lefase gore e be legae la paradeise bakeng sa batho. Paradeise yela ya pele e be e lahlegile. Lega go le bjalo, Milton o be a dumela gore e be e tla tsošološwa​—le gore ka letšatši le lengwe Jesu e le molopolodi o be a tla “putsa batho ba gagwe ba botegago, gomme a ba amogela boiketlong . . . bja Legodimong goba Lefaseng.” Milton o ile a bolela ka kgodišego gore: “Ka nako yeo Lefase e tla ba e le Paradeise.”

Na Paradeise e tla ba Legodimong Goba Lefaseng?

Batho ba bantši ba bodumedi ba na le kgopolo e swanago le ya Milton ya gore mafelelong ba tla putswa ka tsela e itšego bakeng sa dipoifo le mahloko ao ba ilego ba swanelwa ke go a kgotlelela mo lefaseng. Eupša ba tla thabela moputso woo kae? Na e tla ba “Legodimong goba Lefaseng”? Go ba bangwe, lefase le tloga le se megopolong ya bona. Ba bolela gore batho ba tla thabela “boiketlo” feela ka morago ga gore ba tloge lefaseng gomme ba phele tikologong ya moya legodimong.

Ka pukung ya Heaven​—A History, bangwadi C. McDannell le B. Lang ba bolela gore rathutatumelo wa lekgolong la bobedi la nywaga e lego Irenaeus o be a dumela gore bophelo paradeiseng e tsošološitšwego “bo ka se be tikologong ya kgole ya legodimong, eupša bo tla ba lefaseng.” Go ya ka puku yeo, gaešita le ge baetapele ba bodumedi ba swanago le John Calvin le Martin Luther ba be ba holofela go ya legodimong, ba be ba bile ba dumela gore “Modimo o be a tla mpshafatša lefase.” Ditho tša madumedi a mangwe di be di e-⁠na le ditumelo tše swanago. McDannell le Lang le bona ba bolela gore ba-Juda ba bangwe ba be ba dumela gore ka nako yeo e beilwego ke Modimo, mathata ka moka a batho “a be a tla tlošwa le gore go be go tla phelwa bophelo bjo bo kgotsofatšago mo lefaseng.” The Encyclopaedia of Middle Eastern My­thol­o­gy and Religion e re, go ya ka tumelo ya ba-Peresia ya bogologolo “boemo bja mathomong bja lefase bo tla tsošološwa gomme batho ba tla boela ba phele ka khutšo.”

Go diregile’ng ka kholofelo ya lefase la paradeise? Na go ba gona ga rena lefaseng go be go reretšwe gore e be ga nakwana? Go etša ge radifilosofi wa mo-Juda Philo wa lekgolong la pele la nywaga a be a dumela, na e swanetše go ba feela “tiragalo e kopana yeo gantši e tletšego manyami” leetong la rena la go ya tikologong ya moya? Goba na Modimo o be a e-⁠na le morero o fapanego ge a be a bopa lefase gomme a bea batho go lona e le paradeise? Na batho ba ka hwetša kgotsofalo ya kgonthe ya moya le boiketlo gona mo lefaseng? Ke ka baka la’ng o sa hlahlobe seo Beibele e se bolelago tabeng ye? Le wena ka mo go swanago o ka dira phetho, go etša ge ba dimilione ba šetše ba e dirile, ya gore go ba le kholofelo go lefase la paradeise leo le tsošološitšwego ke mo go kwagalago e le ka kgonthe.

Earth: U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./NASA; John Milton: Leslie’s

Sereti John Milton se be se dumela gore Paradeise e be e tla tsošološwa