Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O ka Dumela Gore go tla ba le Lefase la Paradeise

O ka Dumela Gore go tla ba le Lefase la Paradeise

O ka Dumela Gore go tla ba le Lefase la Paradeise

HISTORING ka moka, batho ba dimilione ba be ba dumela gore mafelelong ba tla tloga lefaseng gomme ba ye legodimong. Ba bangwe ba be ba nagana gore Mmopi wa rena le ka mohla o be a se a rerela gore lefase e be lefelo la rena la bodulo la sa ruri. Batho ba go itima dilo bona ba feteletše le go feta. Go ba bantši ba bona, lefase le dilo ka moka tše di bonagalago ke tše mpe​—e lego seo se thibelago kgotsofalo ya kgonthe ya moya le go ba kgaufsi le Modimo.

Bao ba nago le dikgopolo tšeo go boletšwego ka tšona ka mo godimo ba be ba sa tsebe seo Modimo a se boletšego tabeng ya lefase la paradeise goba ba kgethile go se hlokomologa. Ge e le gabotse, lehono ba bantši ga ba kgahlegele go hlahloba seo Modimo a ilego a budulela batho go se bega mabapi le taba ye ka Lentšung la gagwe, Beibele. (2 Timotheo 3:​16, 17) Eupša na ga se ga bohlale go bota Lentšu la Modimo go e na le go amogela dikgopolo-kakanywa tša batho? (Ba-Roma 3:⁠4) Ge e le gabotse, ke gabohlokwa gore re dire bjalo, ka ge Beibele e re lemoša gore sebopiwa se sebe se matla kudu eupša e le se sa bonagalego se foufaditše batho moyeng gomme ga bjale se ‘timetša lefase ka moka la batho.’​—Kutollo 12:⁠9; 2 Ba-Korinthe 4:⁠4.

Ke ka Baka La’ng go na le Kgakanego?

Dikgopolo tšeo di thulanago tša mabapi le moya di dirile gore batho ba gakanege mabapi le morero wa Modimo ka lefase. Ba bantši ba dumela gore re na le moya o sa hwego​—e lego selo se se aroganago le mmele wa motho seo se phologago lehung. Ba bangwe ba dumela gore moya o be o le gona pele mmele wa motho o bopša. Go ya ka puku e nngwe ya ditšhupetšo, radifilosofi wa mo-Gerika Plato o be a nagana gore moya “o golegwa ka gare ga mmele e le ge o otlelwa dibe tšeo o di dirilego ge o be o le legodimong.” Ka mo go swanago, rathutatumelo wa lekgolong la boraro la nywaga e lego Origen o boletše gore “meoya e dirile sebe [legodimong] pele e ka kopanywa le mmele” gomme e ile ya “golegwa [ka gare ga mmele woo lefaseng] e le ge e otlelwa dibe tša yona.” Le gona ba dimilione ba dumela gore lefase e fo ba lefelo leo batho ba lekwago go lona leetong la bona la go ya legodimong.

E bile go na le dikgopolo tše di fapa-fapanego mabapi le seo se diregago ka moya ge motho a e-⁠hwa. Go ya ka puku ya History of Western Phi­los­o­phy, ba-Egipita ba be ba e-⁠na le kgopolo ya gore “meoya ya bahu e theogela ka tlase ga lefase.” Bo-radifilosofi ka morago ba ile ba ganetša ka gore meoya ya bahu e be e sa theogele lefelong le leso la ka tlase ga lefase eupša ge e le gabotse e be e rotogela tikologong e phagamego ya moya. Go bolelwa gore radifilosofi wa mo-Gerika Socrates o be a dumela gore lehung moya o “ya tikologong [e] sa bonagalego . . . gomme wa fetša nako ka moka ya go ba gona ga wona le medimo.”

Beibele e Re’ng?

Ga go na moo Lentšu la Modimo le le buduletšwego, Beibele, le bolelago gore batho ba na le moya o sa hwego. Ipalele pego e lego go Genesi 2:⁠7. E re: “Morêna Modimo a na a bopa motho, [ka] lerole la mmu; mo dinkong tša xaxwe a budulêla môya wa bophelô, motho a napa a ba môya o phelaxo.” Seo se kwagala gabotse e bile ga go na gore ga se kwešišege. Ge Modimo a be a bopa motho wa pele, Adama, ga se A ka a tsenya selo se itšego seo e sego sa mohola ka go yena. Ga go bjalo le gatee, ka gobane Beibele e re “motho a napa a ba môya o phelaxo.” Motho ga se a ka a ba le moya. E be e le yena moya.

Ge a be a bopa lefase le batho, Jehofa o be a sa rerela gore batho ba hwe. Morero wa Modimo e be e le gore batho ba be ba tla phela lefaseng ka mo go sa felego maemong a Paradeise. Adama o ile a hwa feela ka gobane a ile a se kwe molao wa Modimo. (Genesi 2:​8, 15-17; 3:​1-⁠6; Jesaya 45:​18) Ge motho wa pele a be a e-⁠hwa, na o ile a ya tikologong e itšego ya moya? Aowa! O​—moya Adama​—ile a boela leroleng leo a bopilwego ka lona.​—Genesi 3:​17-⁠19.

Ka moka ga rena re abetše sebe le lehu go rakgolokhukhu wa rena Adama. (Ba-Roma 5:​12) Lehu le ke go se sa ba gona, go swana le ge go ile gwa ba bjalo ka Adama. (Psalme 146:​3, 4) Ge e le gabotse, ka dipukung tša yona ka moka tše 66, Beibele le ka mohla ga e tswalanye ­dipolelwana “go se hwe” goba “go ba gona ka mo go sa felego” le lentšu “moya.” Ka mo go fapanego, Mangwalo a bolela ka mo go kwa­galago gore moya​—e lego motho​—o a hwa. Moya o a hwa.​—Mmoledi 9:​5, 10; Hesekiele 18:⁠4PK.

Na Dilo tše di Bonagalago ke tše Mpe ka Tlhago?

Go thwe’ng ka kgopolo ya gore dilo tše di bonagalago, go akaretša le lefase, ke tše mpe? Kgopolo e bjalo e be e dumelwa ke balatedi ba bodumedi bja Mani, e lego mokgatlo wa bodumedi woo o thomilwego kua Peresia lekgolong la boraro la nywaga C.E. ke motho yo a bitšwago Mani. The New Encyclopædia Britannica e re: “Bodumedi bja Mani bo tšweletše ka baka la tlalelo ya tlhago yeo e lego gona bathong.” Mani o be a dumela gore go ba motho e be “e se ga tlhago, mo go sa kgotlelelegego le mo gobe ka mo go feletšego.” O be a bile a dumela gore tsela e nnoši ya go phologa “tlalelo” ye e be e le gore moya o tšwe mmeleng, o tlogele lefase gomme o phele bophelo bja moya lefaseng la moya.

Ka mo go fapanego, Beibele e re botša gore go ya ka pono ya Modimo “tšohle tše a di dirilexo” ge a be a bopa lefase le batho e be e le “tše botse kudu.” (Genesi 1:​31) Ka nako yeo, go be go se na tšhitišo magareng ga batho le Modimo. Adama le Efa ba be ba thabela tswalano ya kgaufsi-ufsi le Jehofa, go etša ge motho yo a phethagetšego Jesu Kriste a be a thabela tswalano ya kgaufsi-ufsi le Tatagwe wa legodimong.​—Mateo 3:⁠17.

Ge batswadi ba rena ba pele, Adama le Efa, ba ka be ba sa phegelela tsela ya sebe, ba ka ba ba ile ba thabela tswalano ya kgaufsi le Jehofa Modimo ka mo go sa felego lefaseng la paradeise. Ba thomile bophelo Paradeiseng, ka gobane Mangwalo a re botša gore: “Byale Morêna Modimo a dira thšemo ya Edene thokô ya Bohlabêla, ’me motho yo a mmopilexo a mmea xôna moo.” (Genesi 2:⁠8) E bile gona moo serapeng seo sa paradeise mo Efa a ilego a bopša. Ge nkabe Adama le Efa ba se ba dira sebe, bona le bana ba bona ba phethagetšego ba ka ba ba ile ba šoma gotee ka lethabo go ba go fihla lefase ka moka e e-⁠ba paradeise. (Genesi 2:​21; 3:​23, 24) Lefase la Paradeise e be e tla ba legae la batho ka mo go sa felego.

Ke ka Baka La’ng ba Bangwe ba E-⁠ya Legodimong?

Mohlomongwe o ka re, ‘Eupša Beibele e bolela ka batho bao ba yago legodimong, na ga go bjalo?’ Ke therešo. Ka morago ga ge Adama a dirile sebe, Jehofa o ile a rera go hloma Mmušo wa legodimong woo go ona tše dingwe tša di­tlogolwana tša Adama di bego di tla ‘buša e le magoši le baperisita godimo ga lefase’ gotee le Jesu Kriste. (Kutollo 5:​10; Ba-Roma 8:​17) Di be di swanetše go tsošetšwa bophelong bja go se hwe legodimong. Palo-moka ya tšona ke 144 000, gomme tša pele tša tšona e bile barutiwa ba Jesu ba botegago ba lekgolong la pele la nywaga.​—Luka 12:​32; 1 Ba-Korinthe 15:​42-44; Kutollo 14:​1-⁠5.

Lega go le bjalo, e be e se morero wa pele wa Modimo gore batho ba botegago ba tloge ­lefaseng gomme ba ye legodimong. Ge e le gabotse, ge Jesu a be a le lefaseng, o itše: “Xa xo e a kilexo a rotoxêla lexodimong, xe e se e a foloxilexo à e-⁠tšwa xôna, Yêna Morwa-motho.” (Johane 3:​13) Ka “Morwa-motho,” e lego Jesu Kriste, Modimo o ile a fana ka topollo yeo e bego e tla dira gore bophelo bjo bo sa felego bo kgonege bakeng sa bao ba bontšhago tumelo sehlabelong sa Jesu. (Ba-Roma 5:⁠8) Eupša batho ba bjalo ba dimilione ba tla phela kae ka mo go sa felego?

Morero wa Modimo wa Pele o tla Phethagatšwa

Gaešita le ge Modimo a rerile go tšea batho ba bangwe gore ba hlankele e le babuši-gotee le Jesu Kriste Mmušong wa legodimong, seo ga se bolele gore batho ka moka ba lokilego ba ya legodimong. Jehofa o bopile lefase gore e be legae la batho la Paradeise. Go se go ye kae, Modimo o tla phethagatša morero wa gagwe wa pele.​—Mateo 6:​9, 10.

Ka tlase ga pušo ya Jesu Kriste le babuši-gotee le yena legodimong, khutšo le lethabo di tla buša lefaseng ka moka. (Psalme 37:​9-11) Bao ba lego kgopolong ya Modimo ba tla tsošwa gomme ba tla thabela boemo bjo bo bobotse bja mmele bjo bo phethagetšego. (Ditiro 24:​15) Ka go botegela ga bona Modimo, batho bao ba kwago ba tla newa seo se lahlegetšego batswadi ba rena ba pele​—bophelo bjo bo sa felego go batho ba phethagetšego lefaseng la paradeise.​—Kutollo 21:​3, 4.

Jehofa Modimo le ka mohla ga a palelwe ke go phethagatša seo a rerilego gore o tla se dira. O boletše ka moporofeta wa gagwe Jesaya gore: “Bo-ka pula le leswêla di e-⁠tšwa lexodimong, ’me di se hlwê di boêla xôna, ya ba tša xo nošetša lefase xore le hloxišê dibyalo, di melê, di fê mobyadi peu, le moji boxôbê,​—le Lentšu la-ka le le tšwaxo molomong wa-ka, le ka se boêle xo Nna lè le fêla; le tlo dira se nkxahlaxo, le tlo phetha se ke le rometšexo sôna.”​—Jesaya 55:​10, 11.

Ka pukung ya Beibele ya Jesaya, re bontšhwa e sa le pele gore bophelo bo tla ba bjang lefaseng la Paradeise. Ga go na moagi wa Paradeiseng yo a tla rego, “Ke a babya!” (Jesaya 33:​24) Diphoofolo di ka se be kotsi bathong. (Jesaya 11:​6-⁠9) Batho ba tla aga magae a mabotse gomme ba dule go ona e bile ba tla bjala dimela gomme ba di je go fihlela ba kgotsofala. (Jesaya 65:​21-25) Go feta moo, Modimo ‘o tlo tloša lehu ka mo go sa felego; Mong wa bohle Morena o tlo phomola megokgo mahlong ohle.’​—Jesaya 25:⁠8.

Go se go ye kae, batho ba kwago ba tla phela tlase ga maemo a bjalo a kgahlišago. Ba tla ‘hunollwa bohlankeng bja tshenyego, ba be le tokologo ya ge bana ba Modimo ba e-⁠ya letagong.’ (Ba-Roma 8:​21) E tla ba mo go kgahlišago gakaakang go phela ka mo go sa felego lefaseng le le holofeditšwego la Paradeise! (Luka 23:​43) O ka ba go lona ge e ba o gata mogato ka go dumelelana le tsebo e nepagetšego ya Mangwalo gomme o bontšha tumelo go Jehofa Modimo le go Jesu Kriste. Le gona o ka kgodišega gore ke mo go kwagalago go dumela gore go tla ba le lefase la paradeise.

U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./NASA

Adama le Efa ba be ba bopetšwe go phela ka mo go sa felego lefaseng la paradeise

[Diswantšho go letlakala 7]

Lefaseng la Paradeise . . . 

ba tla aga dintlo

ba tla bjala merara

ba tla šegofatšwa ke Jehofa