Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Nyaka Molao wa Beibele ka Mehla?

Na o Nyaka Molao wa Beibele ka Mehla?

Na o Nyaka Molao wa Beibele ka Mehla?

bGE O be o sa le ngwana, go molaleng gore batswadi ba gago ba be ba go nea melao e mentši. Ge o dutše o gola, o ile wa thoma go kwešiša gore ba be ba go kganyogela tše botse. O le motho yo mogolo, mo gongwe o sa dutše o phela ka melao ya motheo e itšego yeo ba e bjetšego ka go wena, gaešita le ge o se sa le ka tlase ga taolo ya bona.

Tatago rena wa legodimong, Jehofa, o re nea melao e mmalwa e lebanyago ka Lentšung la gagwe, Beibele. Ka mohlala, o gana borapedi bja medimo ya diswantšho, bootswa, bohlotlolo le bohodu. (Ekisodo 20:​1-17; Ditiro 15:​28, 29) Ge re tšwela pele moyeng “re tiêlêla dilong tšohle,” re thoma go lemoga gore Jehofa o re kganyogela tše botse le gore melao ya gagwe ga se e thibelago ka mo go sa swanelago.​—Ba-Efeso 4:​15; Jesaya 48:​17, 18; 54:⁠13.

Lega go le bjalo, go na le maemo a mantši ao go ona go se nago molao o lebanyago. Ka gona, ba bangwe ba nagana gore mo go se nago molao o lebanyago wa Beibele, ba lokologile go ka itirela boithatelo. Ba bolela gore ge e ba Modimo a be a bona go le bohlokwa, a ka ba a ile a bolela thato ya gagwe ka sebopego sa molao o lebanyago.

Bao ba naganago ka tsela ye gantši ba dira diphetho tše e sego tša bohlale tšeo ba itsholelago tšona o šoro ka morago. Ba palelwa ke go bona gore Beibele ga se ya swara melao feela eupša gape e swere dika tše di bontšhago tsela ya Modimo ya go nagana. Ge re dutše re ithuta Beibele le go tseba pono ya Jehofa ka ditaba, re hlagolela letswalo leo le tlwaeditšwego ka Beibele gomme re thušwa go dira dikgetho tšeo di bonagatšago ditsela tša gagwe. Ge re dira bjalo, re thabiša pelo ya gagwe gomme re hwetša ditšhegofatšo tšeo di tlišwago ke go dira diphetho tše bohlale.​—Ba-Efeso 5:⁠1.

Mehlala e Mebotse ya ka Beibeleng

Ge re lebelela dipego tša ka Beibeleng tša bahlanka ba Modimo ba mehleng ya bogologolo, re hwetša maemo ao go ona ba ilego ba ela hloko tsela ya Jehofa ya go nagana gaešita le ge ba be ba se ka tlase ga molao o lebanyago. Ela hloko mohlala wa Josefa. Nakong ya ge a be a lebeletšane le ditšhišinyo tša go dira boitshwaro bjo bo gobogilego tša mosadi wa Potifara, go be go se na molao o ngwadilwego o buduletšwego ke Modimo wa malebana le bootswa. Lega go le bjalo, gaešita le ge go be go se na molao o lebanyago, Josefa o ile a lemoga gore bootswa e be e le sebe e sego feela go letswalo la gagwe ka noši eupša gape le “pele xa Modimo.” (Genesi 39:⁠9) Go molaleng gore Josefa o ile a lemoga gore bootswa e be e le go robja ga tsela ya Modimo ya go nagana le thato ya gagwe, go etša ge go bontšhitšwe kua Edene.​—Genesi 2:⁠24.

Ela hloko mohlala o mongwe. Go Ditiro 16:⁠3, re ithuta gore pele a ka sepela le Timotheo go ya maetong a gagwe a Bokriste, Paulo o ile a mmolotša. Lega go le bjalo, go temana 4 re bala gore ka morago ga moo Paulo le Timotheo ba ile ba sepela le metse ba fihliša “ditaêlô tšela tše di beilwexo ke baapostola le ba baxolo ba Jerusalêma.” Ditaelong tšeo go be go e-⁠na le phetho ya gore Bakriste ba be ba se sa le ka tlase ga molao wa gore ba bolotšwe! (Ditiro 15:​5, 6, 28, 29) Ke ka baka la’ng Paulo a ile a nagana gore go be go nyakega gore Timotheo a bolotšwe? “Ka ’baka la Ba-Juda ba dileteng tšeo; xobane ka moka ba be ba tseba xe tat’axwe [Timotheo] è le Mo-Gerika.” Paulo o be a sa nyake go ba kgopiša ka boomo. O be a tshwenyegile ka gore Bakriste ba tšwele pele ba “sekišana le matswalô a batho ka moka pele xa Modimo.”​—2 Ba-Korinthe 4:⁠2; 1 Ba-Korinthe 9:​19-⁠23.

Tsela ye ya go nagana e be e tlwaelegile go Paulo le Timotheo. Bala ditemana tše bjalo ka Ba-Roma 14:​15, 20, 21 le 1 Ba-Korinthe 8:​9-13; 10:​23-33, gomme o bone kamoo Paulo a bego a tshwenyegile kudu ka gona ka boemo bjo bobotse bja moya bja ba bangwe, kudu-kudu bao ba bego ba ka kgopišwa ke selo se sengwe, seo ge e le gabotse se bego se sa fošagala. Le gona Paulo o ile a ngwala ka Timotheo gore: “Xobane xa ke na yo mongwê yo pelo ya xaxwe e kwanaxo le ya-ka, e a kaxo etša yêna Timotheo ka xo hlôkômêla ditaba tša lena ka pelo. Xobane batho ka moka ba inyakêla tša bôná; xa ba nyake tša Kriste Jesu. Xe e le yêna Timotheo ke mo tseba xo bôtêxa, xobane mola rè le modirong wa Ebangedi, ó be a etša ngwana xe a dirišana le tat’axwe.” (Ba-Filipi 2:​20-22) A mohlala o mobotse gakaakang wo banna ba ba babedi ba Bakriste ba re beetšego ona lehono! Go e na le go kgetha dilo tšeo di holago bona ka noši goba tšeo ba di ratago ge ba be ba se ka tlase ga molao o lebanyago wa Modimo, ba ile ba ekiša lerato la Jehofa le la Morwa wa gagwe ka go nagana kamoo diphetho tša bona ka noši di ka kgomago ba bangwe moyeng.

Ela hloko Jesu Kriste, mohlala wa rena o mogolo. Thutong ya gagwe ya Thabeng, o ile a hlalosa ka mo go kwagalago gore yoo a kwešišago moko wa melao ya Modimo o tla e-⁠kwa go feta kamoo go laelwago goba go ganetšwago ka go lebanya. (Mateo 5:​21, 22, 27, 28) Jesu, Paulo, Timotheo goba Josefa ga se ba ka ba ba le kgopolo ya gore moo go se nago molao o lebanyago wa Modimo, motho a ka itirela boithatelo. Ka go dumelelana le tsela ya Modimo ya go nagana, banna ba ba ile ba phela ka seo Jesu a se hlalositšego e le melao e mebedi e megolo go melao ka moka​—go rata Modimo le go rata wa geno.​—Mateo 22:​36-⁠40.

Go Thwe’ng ka Bakriste Lehono?

Go molaleng gore ga se ra swanela go lebelela Beibele go etša ge re be re tla lebelela lengwalo la molao​—ra letela gore molao o mongwe le o mongwe o hlaloswe ka botlalo. Re thabiša pelo ya Jehofa kudu ge re kgetha go dira seo se bonagatšago tsela ya gagwe ya go nagana, gaešita le ge go se na molao o lebanyago woo o re botšago gore re gate mogato ofe. Ka mantšu a mangwe, go e na le gore ka mehla re botšwe seo Modimo a nyakago gore re se dire, re ka ‘hlatha seo Jehofa a se ratago.’ (Ba-Efeso 5:​17; Ba-Roma 12:⁠2) Ke ka baka la’ng se se thabiša Jehofa? Ka gobane se bontšha gore ga re tshwenyege kudu ka dikgetho gotee le ditokelo tša rena ka noši go feta go mo thabiša. Le gona se se bontšha gore re leboga lerato la gagwe go fihla ntlheng ya gore re nyake go le ekiša, ka go dira gore lerato le bjalo e be matla ao a re tutuetšago. (Diema 23:​15; 27:​11) Go oketša moo, ditiro tšeo di theilwego go seo se bontšhitšwego ke Mangwalo di tlaleletša boemong bjo bo bobotse bja moya gomme gantši le bja mmele.

Anke re boneng kamoo molao wo wa motheo o ka dirišwago ka gona ditabeng tša motho ka noši.

Go Kgetha Boithabišo

Akanya ka boemo bja lesogana leo le nyakago go reka alepamo e itšego ya mmino. Seo le se kwelego alepamong ke se se rategago, eupša le tshwenyegile ka gobane sekgatla sa ka morago se bontšha gore mantšu a yona a bolela ditaba tša botona le botshadi ka go lebanya gomme a gobogile. Se sengwe gape, le lemoga gore karolo e kgolo ya mmino wa seopedi e na le segalo sa kgalefo le bošoro. E le motho yo a ratago Jehofa, mofsa yo o kgahlegela dikgopolo tša Gagwe le maikwelo a Gagwe tabeng ye. A ka tseba bjang seo e lego thato ya Modimo mo tabeng ye?

Ka lengwalong la gagwe leo le yago go ba-Galatia, moapostola Paulo o lokeletša mediro ya nama le dienywa tša moya wa Modimo. O ka ba o tseba seo se akaretšwago go dienywa tša moya wa Modimo: lerato, lethabo, khutšo, go se fele pelo, botho, go loka, tumelo, boleta le boitshwaro. Eupša ke ditiro dife tšeo di bopago mediro ya nama? Paulo o ngwala gore: “Medirô ya nama yôna e pepeneneng; ké thlalô, le bootswa, le dithšila, le bohlôtlôlô. Ké xo hlankêla medimo, le boloi, le thlôyanô, le dintwa, le pefêlô, le boxale, le dithsêlê, le boxarexare. Ké moná, le polaô, le botaxwa, le bohori, le tše di swanaxo le tšeo, tše ke fêlaxo ke Le botša byalo ka xe ke Le boditše kxalê ka re: Ba ba diraxo tše byalo ba ka se jé bohwa mmušong wa Modimo.”​—Ba-Galatia 5:​19-⁠23.

Ela hloko polelwana ya mafelelo lelokelelong leo​—“tše di swanaxo le tšeo.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Paulo ga se a ka a nea lelokelelo le le feletšego la dilo ka moka tšeo di bego di tla lebelelwa e le mediro ya nama. Ga se gore motho a ka bolela gore, ‘Ke dumeletšwe ke Mangwalo go tšea karolo tirong le ge e le efe yeo e sego gona lelokelelong la Paulo la mediro ya nama.’ Go e na le moo, babadi ba tla swanelwa ke go diriša matla a bona a go nagana e le gore ba hlaole dilo tšeo di ka bago di sa tšwelele lelokelelong le eupša e le “tše di swanaxo le tšeo.” Bao ka go se itshole ba tšeago karolo ditirong tšeo go sa bolelwago ka tšona eupša e le “tše di swanaxo le tšeo” ba ka se amogele bohwa bja ditšhegofatšo tša Mmušo wa Modimo.

Ka gona, re swanetše go hlatha, goba go kwešiša seo se sa kgahlišego mahlong a Jehofa. Na seo se thata? A re re mohlomongwe ngaka ya gago e go eleditše gore o je dienywa le merogo e mentši eupša o se ke wa ja malekere, ice cream le tše di swanago le tšeo. Na go be go tla ba thata go tseba gore kuku e wela lelokelelong lefe? Bjale lebelela gape dienywa tša moya wa Modimo le mediro ya nama. Alepamo ya mmino yeo go boletšwego ka yona ka mo godimo e wela lelokelelong lefe? E tloga e sa bontšhe lerato, bonolo, boitshwaro goba dika tše dingwe tšeo di tswalanywago le dienywa tša moya wa Modimo. Motho a ka se nyake molao o lebanyago gore a lemoge gore mohuta wo wa mmino ga o dumelelane le tsela ya Modimo ya go nagana. Melao e swanago ya motheo e tla dirišwa go dipuku tša go bala, difilimi, mananeo a thelebišene, dipapadi tša computer, mekero ya Web, bjalo bjalo.

Ponagalo e Amogelegago ya Motho ka Noši

Le gona Beibele e nea melao ya motheo yeo e kgomago ditaba tša moaparo le go itokiša. Melao ye ya motheo e thuša Mokriste yo mongwe le yo mongwe gore a hlahlwe tabeng ya go boloka ponagalo e swanetšego le e kgahlišago ya motho ka noši. Mo le gona, motho yo a ratago Jehofa o lebelela se e le sebaka, e sego sa go dira boithatelo, eupša sa go dira seo se tla thabišago Tatagwe wa legodimong. Ka ge re šetše re bone, therešo ya gore Jehofa ga se a re nea melao ya motheo e lebanyago tabeng e itšego ga e bolele gore ga a tshwenyege ka seo batho ba gagwe ba se dirago. Mekgwa ya go apara le go itokiša e fapana go ya ka mafelo, gaešita le lefelong letee, e fetoga nako le nako. Lega go le bjalo, Modimo o nea melao ya motheo yeo e swanetšego go hlahla batho ba gagwe ka dinako tšohle le mafelong ohle.

Ka mohlala, 1 Timotheo 2:​9, 10 e re: “Le basadi ke rata xore ba aparê xabotse, ba ithlôphê la xo šia thsôlô le boikxanthšô, bà se na mafôrô le dipheta le mašela a thêkô e thata. A ba aparê ka mo xo loketšexo basadi ba ba rexo re ba borapedi, ba bônalê ka medirô e mebotse.” Ka gona, basadi ba Bakriste​—le banna​—ba swanetše go naganišiša ka kelohloko gore tikologong ya bona bao “ba rexo re ba borapedi” ba letetšwe gore ba be le ponagalo ya mohuta ofe. Ke mo go swanetšego kudu gore Mokriste a naganišiše ka seo ponagalo ya gagwe e ka dirago gore ba bangwe ba se nagane ka molaetša wa Beibele woo a o swerego. (2 Ba-Korinthe 6:⁠3) Mokriste yo a beago mohlala a ka se ke a tshwenyega ka mo go feteletšego ka dikgetho tša gagwe ka noši goba tšeo go naganwago gore ke ditokelo eupša, go e na le moo, o tla tshwenyega ka go se be mothopo wa kgopišo go ba bangwe.​—Mateo 18:⁠6; Ba-Filipi 1:⁠10.

Ge Mokriste a lemoga gore mokgwa o itšego wa ponagalo ya motho ka noši ke o kgopišago ba bangwe, a ka ekiša moapostola Paulo ka go etiša go tshwenyega ka boemo bja moya bja ba bangwe pele ga dikgetho tša gagwe ka noši. Paulo o itše: “Bang baetši ba-ka byalo ka xe nna kè le mo-etša-Kriste.” (1 Ba-Korinthe 11:⁠1) Le gona Paulo o ngwadile ka Jesu gore: “Kriste le Yêna xa a ka a ithata.” Ntlha ya Paulo ya tlhahlo go Bakriste ka moka e molaleng: “Sa rena ba re tiilexo, ké xore re kxôtlêlêlê mefôkôlô ya ba ba sa tiaxo, re lesê xo ithata. Mang le mang a kxahlê ngwan’abô ka xo thakxa le ka xo mo axiša.”​—Ba-Roma 15:​1-⁠3.

Go Loutša Matla a Rena a go Nagana

Re ka aga bjang matla a rena a go nagana e le gore re tsebe kamoo re ka thabišago Jehofa gaešita le ge re sa newa molao o lebanyago tabeng e itšego? Ge e ba re bala Lentšu la gagwe ka mehla, re ithuta lona ka dinako tšohle, gomme re naganišiša ka seo re se badilego, re tla bona matla a rena a go nagana a gola. Go gola mo go bjalo ga go direge ka lebelo. Go swana le go gola ga ngwana mmeleng, go gola moyeng go direga ganyenyane-ganyenyane gomme ga go lemogwe kapejana. Ka gona go nyakega gore re se fele pelo, gomme ga se ra swanela go gakantšhwa ke ge re sa lemoge kgolo ya kapejana. Ka lehlakoreng le lengwe, go feta ga nako ka bogona go ka se loutše matla a rena a go nagana. Nako e bjalo e swanetše go tlatšwa ka go nagana ka mehla ka Lentšu la Modimo go etša ge go boletšwe ka mo godimo, gomme re swanetše go diriša Lentšu leo maphelong a rena go fihla moo re ka kgonago.​—Ba-Hebere 5:⁠14.

Go ka bolelwa gore le ge melao ya Modimo e leka go kwa ga rena, melao ya gagwe ya motheo e leka bogolo bja boemo bja rena bja moya le kganyogo ya rena ya go nyaka go mo thabiša. Ge re dutše re gola moyeng, re tla tšea go ekiša Jehofa le Morwa wa gagwe e le gabohlokwa kudu. Re tla fišegela go thea diphetho tša rena tseleng ya Modimo ya go nagana ditabeng go etša ge go bontšhitšwe ke Mangwalo. Ge re dutše re thabiša Tatago rena wa legodimong dilong ka moka tšeo re di dirago, re tla hwetša gore lethabo la rena ka noši le lona le a oketšega.

Mekgwa ya go apara le go itokiša e fapana go ya ka mafelo, eupša melao ya motheo ya Beibele e swanetše go hlahla dikgetho tša rena