Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Phakgama ga Rena e ba mo go Akgofilego Kudu

Go Phakgama ga Rena e ba mo go Akgofilego Kudu

Go Phakgama ga Rena e ba mo go Akgofilego Kudu

“Ka gona, dulang le phakgame, ka gobane ga le tsebe letšatši leo Morena wa lena a tlago ka lona.”​Mateo 24:​42NW.

1, 2. Ke’ng seo se bontšhago gore re phela bofelong bja tshepedišo ya gona bjale ya dilo?

MONGWADI Bill Emmott o re: “Ka godimo ga dilo tšohle, ngwaga-kgolo wa bo-masome-pedi o be o tletše ka ntwa.” Gaešita le ge a dumela gore dinako ka moka tša histori ya motho di bile le dintwa le bošoro, o oketša ka gore: “Ngwaga-kgolo wa bo-masome-pedi ga se wa fapana le nywaga-kgolo e mengwe tabeng ya go lebeletšana le dintwa le bošoro, o be o fapane ka tekanyo yeo di bego di direga ka yona. E bile ngwaga-kgolo wa mathomo woo o bilego le ntwa ya lefase e le ka kgonthe . . . Le gona, e le go gatelela ntlha, ga se wa ba le ntwa e tee feela ya lefase, eupša o bile le tše pedi.”

2 Dintwa tšeo di akaretšago ge ‘setšhaba se tsogela setšhaba gomme mmušo o tsogela mmušo’ di boletšwe e sa le pele ke Jesu Kriste. Lega go le bjalo, di fo ba se sengwe sa dibopego tša ‘mahlola a go ba gona ga Kriste le a bofelo bja mabaka ano.’ Boporofeteng bjo bjo bogolo, Jesu gape o boletše ka ditlala, malwetši le ditšhišinyego tša lefase. (Mateo 24:​3, 7, 8; Luka 21:​6, 7, 10, 11) Tekanyo le go tsenelela ga masetla-pelo a bjalo di oketšegile ka ditsela tše dintši. Bobe bja motho bo atile, bjalo ka ge bo bonwa boemong bja gagwe bja kgopolo ka Modimo le ka magagabo. Go phuhlama ga boitshwaro le go oketšega ga bošoro ke tše di bonagalago. Batho ba fetogile barati ba tšhelete go e-⁠na le go ba barati ba Modimo, ba swaregile kudu ka maipshino. Tše ka moka di hlatsela gore re phela ‘mabakeng a mathata.’​—2 Timotheo 3:​1-⁠5.

3. Re swanetše go kgongwa bjang ke “mahlolá a mabaka”?

3 O lebelela bjang mokgwa wo o mpefalago ditabeng tša batho? Ba bantši ga ba na taba, e bile ba retetše mabapi le ditiragalo tše di gateletšago tša mehleng yeno. Batho bao ba nago le tutuetšo le ba bohlale ba lefase ga ba lemoge seo se bolelwago ke “mahlolá a mabaka”; le gona baetapele ba bodumedi ga ba nee tlhahlo e nepagetšego tabeng ye. (Mateo 16:​1-⁠3) Eupša Jesu o eleditše balatedi ba gagwe gore: “Ka gona, dulang le phakgame ka gobane ga le tsebe letšatši leo Morena wa lena a tlago ka lona.” (Mateo 24:​42, NW) Jesu mo ga a re kgothaletše feela gore re phakgame eupša o re kgothaletša gore re ‘dule re phakgame.’ E le gore re dule re phakgame, re swanetše go dula re itokišitše le go phafoga. Se se nyaka se se fetago go fo dumela gore re phela mehleng ya bofelo, go feta go fo lemoga gore mehla ke e methata. Re swanetše go ba le kgodišego e tiilego ya gore “bofêlô bya dilô tšohle bo batametše.” (1 Petro 4:⁠7) Ke feela ge re dirile bjalo moo go phafoga ga rena go tla bago le maikwelo a go akgofa ga nako. Ka baka leo, potšišo yeo re swanetšego go naganišiša ka yona ke e rego: ‘Ke’ng seo se tla re thušago go matlafatša kgodišego ya rena e tiilego ya gore bofelo bo kgaufsi?’

4, 5. (a) Ke’ng seo se tla matlafatšago kgodišego ya rena ya gore bofelo bja tshepedišo ye e kgopo bo kgaufsi, gomme ka baka la’ng? (b) Ke selo sefe seo se swanago ka mehla ya Noage le ka go ba gona ga Morwa-motho?

4 Ela hloko maemo ao a bego a le gona nakong ya pele ga tiragalo ya moswana-noši historing ya motho​—Meetse-fula a magolo a mehleng ya Noage. Batho ba be ba le kgopo kudu moo e lego gore Jehofa o ile “a nyama pelo.” O ile a tsebatša gore: “Batho ba ke ba bopilexo, ke tlo ba fetša mo lefaseng.” (Genesi 6:​6, 7) Ke sona se a ilego a se dira. Ge a bolela ka go swana ga mehla ya Noage le ya rena, Jesu o itše: “Maboong a Morwa-motho xo tlo ba byalo ka mehleng ya Noaxe.”​—Mateo 24:⁠37.

5 Ke mo go kwagalago go nagana gore Jehofa o kgomegile ka lefase la gona bjale go etša ge a ile a kgomega ka lefase la pele ga Meetse-fula. Ka ge a ile a fediša lefase la batho bao ba sa boifego Modimo la mehleng ya Noage, ka ntle le pelaelo o tla fediša lefase le kgopo la lehono. Go ba le kwešišo e kwagalago ka go swana ga mehla yeo le ya rena go swanetše go matlafatša kgodišego ya rena ya gore bofelo bja lefase la gona bjale bo kgaufsi. Ka gona, ke dilo dife tše di swanago? Bonyenyane go na le dilo tše hlano. Ya pele ke ya gore temošo ya phedišo e tlago e newa ka go se pepetletše.

Go Lemošwa ka “tše di Bexo di Sešo tša Bônwa”

6. Jehofa o be a ikemišeditše go dira’ng mehleng ya Noage?

6 Mehleng ya Noage, Jehofa o ile a tsebatša gore: “Móya wa-ka ó ka se hlwe ò buša bathong ka mehla, ké nama mo phapoxong ya bôná; byale mehla ya bôná e tlo ba nywaxa e lekxolo le masome a mabedi.” (Genesi 6:⁠3) Go ntšhwa ga taelo ye ya Modimo ka 2490 B.C.E., go ile gwa swaya go thoma ga bofelo bakeng sa lefase leo la batho ba ba sa boifego Modimo. Anke o nagane ka seo se se bego se se bolela bakeng sa bao ba bego ba phela nakong yeo! Go be go šetše nywaga e 120 feela gomme Jehofa o be a tla tliša “meetse-fula mo lefaseng, e bê a xo fetša nama ka moka e naxo le môya wa xo phela, e lexo ka tlase xa lexodimo.”​—Genesi 6:⁠17.

7. (a) Karabelo ya Noage e bile efe temošong ya mabapi le Meetse-fula? (b) Re swanetše go arabela bjang ditemošong tša mabapi le bofelo bja tshepedišo ye?

7 Noage o ile a hwetša temošo ya masetla-pelo a tlago nywaga-some e sa le pele, gomme o ile a diriša nako yeo ka bohlale bakeng sa go lokišeletša go phologa. Moapostola Paulo o re: “Eitše ge a filwe ke Modimo taelo ya ditaba tše di bego di sešo tša bonwa, ka poifo [Noage] a lokiša areka, go phološa ba ngwako wa gagwe.” (Ba-Hebere 11:​7, PK) Go thwe’ng ka rena? Nywaga e ka bago 90 e šetše e fetile ga e sa le go tloga ge mehla ya bofelo bja tshepedišo ye ya dilo e thomile ka 1914. Ka ntle le pelaelo re ‘lebakeng la bofelo.’ (Daniele 12:⁠4) Re swanetše go arabela bjang ditemošong tšeo re di neilwego? Beibele e re: “E a tl’o xo dula à le xôna xo ya xo ile, ké eo a diraxo tše Modimo a di rataxo.” (1 Johane 2:​17) Ka gona ga bjale ke nako ya go dira thato ya Jehofa ka maikwelo a tseneletšego a go akgofa ga nako.

8, 9. Ke ditemošo dife tšeo di neilwego mo mehleng yeno, gomme tše di tsebatšwa bjang?

8 Mehleng yeno, barutwana ba kgonthe ba Beibele ba ithutile go tšwa ka Mangwalong a makgethwa gore tshepedišo ye ya dilo e ahloletšwe phedišo. Na re dumela se? Ela hloko seo Jesu Kriste a ilego a se bolela ka mo go kwagalago ka gore: “Ma-setla-pelo a mohla woo e tlo ba a maxolo, a a sešoxo a bônwa xo tloxa mola lefase lè thôma xo ba xôna, a a ka se kexo a ba xôna le ka mohla o mongwê.” (Mateo 24:​21) Le gona Jesu o ile a bolela gore o tla tla bjalo ka Moahlodi yo a beilwego ke Modimo gomme o tla aroganya batho bjalo ka modiši a aroganya dinku go dipudi. Bao ba hwetšwago ba sa swanelege ba tla “ya thlokofatšong ye e sa felexo; baloki bôná ba tlo ya bophelong bjo bo sa felexo.”​—Mateo 25:​31-33, 46.

9 Jehofa o beile ditemošo tše ka pele ga batho ba gagwe ka dikeletšo tše di lego nakong tšeo di abjago ka dijo tša moya tše di newago ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:​45-47) Go feta moo, setšhaba se sengwe le se sengwe, moloko, leleme le batho ba biletšwa gore ba ‘boife Modimo le go mo reta, ka gobane nako ya kahlolo ya gagwe e tlile.’ (Kutollo 14:​6, 7) Karolo ya bohlokwa ya molaetša wa Mmušo wo o bolelwago lefaseng ka bophara ke Dihlatse tša Jehofa ke temošo ya gore kgaufsinyana Mmušo wa Modimo o tla fediša pušo ya batho. (Daniele 2:​44) Temošo ye ga se ya swanela go tšewa ga bohwefo. Ka mehla Modimo yo matla ohle o phethagatša se a se boletšego. (Jesaya 55:​10, 11) O ile a dira bjalo mehleng ya Noage, gomme o tla dira bjalo le mo mehleng ya rena.​—2 Petro 3:​3-⁠7.

Kgobogo ya tša Botona le Botshadi e a Ata

10. Ke’ng seo se ka bolelwago ka kgobogo ya botona le botshadi ya mehleng ya Noage?

10 Mehla ya rena e swana le mehla ya Noage ka sebopego se sengwe gape. Jehofa o ile a laela monna le mosadi wa pele gore ba ‘tlatše lefase’ ka batho, ba diriša ka tsela e hlomphegago matla a bona a tša botona le botshadi ao ba a neilwego ke Modimo tokišetšong ya lenyalo. (Genesi 1:​28) Mehleng ya Noage, barongwa ba ba sa kwego ba ile ba šilafatša batho ka dikopano tša botona le botshadi tše di gobogilego. Ba ile ba theogela lefaseng, ba ikapeša mebele ya nama gomme ba dula gotee le basadi ba babotse ba se ba ba nyala, ba dira bana bao e bego e le dika-batho, dika-batemona​—ba-Nefilimi. (Genesi 6:​2, 4) Sebe sa barongwa ba ba gobogilego se swantšhwa le kgobogo ya tša botona le botshadi ya kua Sodoma le Gomora. (Juda 6, 7) Mafelelong, kgobogo ya botona le botshadi e be e atile mehleng yeo.

11. Ke boemo bofe bja boitshwaro bjo bo dirago gore mehla ya rena e swane le mehla ya Noage?

11 Go thwe’ng ka boemo bja boitshwaro bja lehono? Mehleng ye ya bofelo, maphelo a ba bantši a dikologile ditabeng tša botona le botshadi. Paulo o ile a hlalosa batho ba bjalo gabotse ka gore ba ‘retetše’; ba bantši ba ineetše go “dira tša dithšila bà ile le dikxanyoxô.” (Ba-Efeso 4:​19) Diswantšho tše di kgothaletšago bootswa, dikopano tša botona le botshadi pele ga lenyalo, go gobošwa ka dikopano tša botona le botshadi ga bana le bosodoma ke dilo tše di tlwaelegilego. Ba bangwe ba šetše ba hwetša ‘kotlo ya phapogo mebeleng ya bona’ ka sebopego sa malwetši a fetišetšwago ka dikopano tša botona le botshadi, go phuhlama ga bophelo bja lapa le mathata a mangwe a tša leago.​—Ba-Roma 1:​26, 27.

12. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlagolela lehloyo la go hloya se sebe?

12 Mehleng ya Noage, Jehofa o ile a romela Meetse-fula a magolo gomme a fediša lona lefase leo le bego le gafišwa ke dikopano tša botona le botshadi. Le ka mohla ga se ra swanela go lebala therešo ya gore mehla ye e tloga e swana gabotse le kamoo mehla ya Noage e bego e le ka gona. ‘Masetla-pelo a magolo’ ao a tlago a tla fediša ‘diotswa, bahladi, dihlotlolo le ba go dira ditšhila le banna ka bona’ mo lefaseng. (Mateo 24:​21; 1 Ba-Korinthe 6:​9, 10; Kutollo 21:⁠8) Ke mo go akgofilego gakaakang gore re hlagolele lehloyo la go hloya se sebe gomme re pheme maemo ao a ka lebišago boitshwarong bjo bo gobogilego!​—Psalme 97:​10; 1 Ba-Korinthe 6:⁠18.

Lefase le ‘Tlala tša Sehlogo’

13. Ke ka baka la’ng lefase le be le ‘tletše tša sehlogo’ mehleng ya Noage?

13 Ge e šupa leswaong le lengwe gape la mehla ya Noage, Beibele e re: “Modimo yêna ó bone lefase lè senyêxa lè e-⁠ya, lefase lè tletše tša sehloxo.” (Genesi 6:​11) Ge e le gabotse bošoro bo be bo sa thome go ba gona. Morwa wa Adama e lego Kaine o ile a bolaya ngwanabo wa moloki. (Genesi 4:⁠8) Ge a bontšha moya wa bošoro wa mehleng ya gagwe, Lamege o ile a ngwala sereto a ikgantšha mabapi le kamoo a ilego a bolaya lesogana le itšego, e le ge a be a re o a itwela. (Genesi 4:​23, 24) Seo e bego e le se sefsa mehleng ya Noage e be e le tekanyo ya bošoro. Ge barwa ba Modimo ba barongwa bao ba sa kwego ba be ba nyala basadi mo lefaseng gomme ba e ba le bana​—ba-Nefilimi​—bošoro bo ile bja oketšega ka tekanyo yeo e bego e sa tsebje nakong e fetilego. New World Translation e bontšha gore lentšu la mathomong la Sehebere leo le šupago go dinatla tše tše šoro le bolela gore “Bagale”​—“bao ba dirago gore ba bangwe ba we.” (Genesi 6:⁠4) Ka baka leo, lefase le be le ‘tletše tša sehlogo.’ (Genesi 6:​13) Nagana ka mathata ao Noage a swanetšego go ba a ile a lebeletšana le ona ge a be a godiša lapa la gagwe tikologong e bjalo! Lega go le bjalo, Noage o ile a ipontšha a ‘lokile pele ga Jehofa le bathong ba mehleng yeo.’​—Genesi 7:⁠1.

14. Ke bjang lefase lehono le ‘tletšego bošoro’?

14 Bošoro bo be bo dutše bo le gona historing ka moka ya batho. Eupša ka ge go be go le bjalo mehleng ya Noage, mehla ya rena le yona e bile le bjona ka tekanyo e sa kago ya ba gona pele. Ka mehla re kwa ka bošoro bja ka gae, ditiro tša botšhošetši, masolo a polao ya molokwana-rite le go bolawa ga batho ka bontši ke babolai ntle le lebaka. Go oketša go tše ka moka go na le tšhollo ya madi yeo e bakwago ke dintwa. Lefase le boetše gape le tletše ka bošoro. Ka baka la’ng? Ke’ng seo se tsentšego letsogo koketšegong ye? Karabo e utolla go swana mo gongwe gape le mehla ya Noage.

15. (a) Ke’ng seo se tsentšego letsogo tabeng ya go oketšega ga bošoro mehleng ya bofelo? (b) Re ka kgodišega ka mafelelo afe?

15 Ge Mmušo wa Modimo ka Mesia o be o hlongwa legodimong ka 1914, Kgoši e beilwego sedulong e lego Jesu Kriste o ile a dira tiro e bohlokwa kudu historing. Sathane Diabolo le batemona ba gagwe ba ile ba rakwa legodimong gomme ba lahlelwa tikologong ya lefaseng. (Kutollo 12:​9-12) Pele ga Meetse-fula, barongwa bao ba sa kwego ba ile ba tlogela maemo a bona a legodimong ka go ithatela; lega go le bjalo, mehleng yeno ba ile ba tlošwa ka kgapeletšo. Go oketša moo, ga bjale ga ba na bokgoni bja go ikapeša mebele ya nama mo lefaseng e le gore ba thabele maipshino a gobogilego a nama. Ka gona ka tlalelo, pefelo le poifo ya go boifa kahlolo yeo e tlago, ba tutueletša batho le mekgatlo go dira ditiro tše sehlogo tša bosenyi le bošoro ka tekanyo e kgolo kudu gaešita le go feta bja mehleng ya Noage. Jehofa o ile a fediša lefase la pele ga Meetse-fula ka morago ga ge barongwa ba ba sa kwego le bana ba bona ba le tladitše ka bobe. Kgonthišega gore o tla dira se se swanago le mo mehleng ya rena! (Psalme 37:​10) Lega go le bjalo, bao ba dulago ba phafogile lehono ba a tseba gore go imollwa ga bona go kgaufsi.

Molaetša o a Goelelwa

16, 17. Ke selo sefe sa bone seo se swanago ka mehla ya Noage le ya rena?

16 Ntlha ya bone ya go swana ga mehla yeno le lefase la pele ga Meetse-fula e bonwa modirong woo Noage a bego a laetšwe go o dira. Noage o ile a aga areka e kgolo. Le gona e be e le “sexoeledi.” (2 Petro 2:⁠5) Ke molaetša ofe woo a ilego a o goelela? Ka mo go lego molaleng boboledi bja Noage bo be bo akaretša go nyakega ga go sokologa le go lemoša ka phedišo e tlago. Jesu o boletše gore batho ba mehleng ya Noage “ba be ba sa šetše selô; meetse-fula a bá a tla, a ba tšea ka moka.”​—Mateo 24:​38, 39.

17 Ka mo go swanago, ge Dihlatse tša Jehofa di phethagatša thomo ya tšona ya go bolela ka mafolofolo, molaetša wa Mmušo wa Modimo o tsebatšwa lefaseng ka bophara. Mo e ka bago karolong e nngwe le e nngwe ya lefase, batho ba ka kgona go kwa le go bala molaetša wa Mmušo ka leleme la gabo bona. Makasine wa Morokami wo o tsebatšago Mmušo wa Jehofa, o abja ka dikopi tša ka godimo ga tše 25 000 000 gomme o gatišwa ka maleme a ka godimo ga a 140. Ka kgonthe, ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo di bolelwa “lefaseng ka moka leo go agilwego go lona gore e be bohlatse go ditšhaba ka moka.” Ge modiro wo o phethilwe ka tsela e kgotsofatšago Modimo, ka ntle le pelaelo bofelo bo tla tla.​—Mateo 24:​14NW.

18. Ke bjang karabelo ya ba bantši modirong wa rena wa boboledi e bapetšwago le ya batho ba bantši mehleng ya Noage?

18 Ge re nagana ka go se be le kgahlego ka dilo tša moya le go phuhlama boitshwarong ga mehla ya pele ga Meetse-fula, ga go thata go nagana kamoo lapa la Noage le ilego la segwa ke baagišani ba ba sa dumelego le go rogwa gotee le go kwerwa. Lega go le bjalo, bofelo bo ile bja tla. Ka mo go swanago, “bakweri ka dikwêrô” ba a ata mo mehleng ya bofelo. Beibele e re: “Xomme ’tšatši leo la Morêna le tlo tla bo-ka lehodu.” (2 Petro 3:​3, 4, 10) Go tla le tlo tla ka nako e beilwego. Le ka se diege. (Habakuku 2:⁠3) Re dira gabotse gakaakang ge re dula re phakgame!

Go Phologa ba Sego Kae Feela

19, 20. Ke go swana gofe mo go lego gona magareng ga Meetse-fula le phedišo ya tshepedišo ye ya gona bjale ya dilo?

19 Dilo tše di swanago magareng ga mehla ya Noage le mehla ya rena ga di felele ka bobe bja batho le phedišo ya bona. Bjalo ka ge go bile le baphologi ba Meetse-fula, ka mo go swanago go tla ba le bao ba phologago bofelo bja tshepedišo ya gona bjale ya dilo. Baphologi ba Meetse-fula e be e le baikokobetši bao ba sa kago ba phela go swana le batho ka kakaretšo. Ba ile ba ela hloko temošo ya Modimo gomme ba dula ba ikarotše lefaseng le kgopo la nakong yeo. Beibele e re: “Noaxe yêna ó hweditše Modimo à mo lebeletše ka botho. . . . [Noage o be] à se na bosodi mo xo ba mehleng ya xaxwe.” (Genesi 6:​8, 9) Gare ga batho ka moka, ke lapa letee feela, ba ‘sego kae bao ba ilego ba phologa, ba seswai feela ba ilego ba tšwa meetseng.’ (1 Petro 3:​20) Le gona Jehofa Modimo o ile a ba nea taelo ya gore: “Atang, Le bê ba bantši, Le tlalê lefase.”​—Genesi 9:⁠1.

20 Lentšu la Modimo le re kgonthišetša gore “lešaba le lexolo” le tla ‘tšwa tlaišegong e kgolo.’ (Kutollo 7:​9, 14) Ke ba bakae bao ba tlago go ba gona lešabeng leo le legolo? Jesu ka boyena o itše: “Kxôrô e išaxo bophelong e pitlaxane; le tsela ye e yaxo xôna ké e thsêsê; ’me ba ba e bônaxo xa ba nene.” (Mateo 7:​13, 14) Ge go bapetšwa le ba dikete tše dimilione bao ba phelago lefaseng gona bjale, baphologi ba masetla-pelo a magolo a tlago e tla ba ba sego kae. Eupša mohlomongwe ba ka ba le tokelo e swanago le yeo e ilego ya newa baphologi ba Meetse-fula. Mohlomongwe ka lebaka le itšego la nako baphologi ba ka kgona go ba le bana e le karolo ya lekoko le lefsa la lefase.​—Jesaya 65:⁠23.

“Dulang le Phakgame”

21, 22. (a) Go ahla-ahla pego ye ya Meetse-fula go go hotše bjang? (b) Temana ya ngwaga ya 2004 ke efe, gomme ke ka baka la’ng re swanetše go ela hloko keletšo yeo e e neago?

21 Gaešita le ge go bonagala Meetse-fula a diragetše kgale ge go bapišwa le mehla ya rena, a tloga a nea temošo yeo re sa swanelago go e hlokomologa. (Ba-Roma 15:⁠4) Go swana ga mehla ya Noage le ga mehla ya rena go swanetše go re dira gore re lemoge ka mo go oketšegilego seo se bolelwago ke seo se diregago le go re lemoša ka go tla ga Jesu bjalo ka lehodu ge a tliša kahlolo go ba babe.

22 Lehono, Jesu Kriste o eta pele modiro o mogolo wa go aga wa moya. Bakeng sa tšhireletšego le go phologa ga barapedi ba therešo, go na le paradeise ya moya yeo e swanago le areka. (2 Ba-Korinthe 12:​3, 4) E le gore re phološwe masetla-pelong a magolo, re swanetše go dula re le paradeiseng yeo. Paradeise ya moya e dikologilwe ke lefase la Sathane, le ikemišeditše go metša motho le ge e le ofe yo a otselago moyeng. Ke gabohlokwa gore re ‘dule re phakgame’ gomme re ipontšhe re le ba itokišeditšego letšatši la Jehofa.​—Mateo 24:​42, 44, bapiša le NW.

Temana ya ngwaga ya 2004 e tla ba e rego: “Dulang le phakgame . . . Le ipontšhe le le ba itokišitšego.”​—Mateo 24:​42, 44NW.

Noage o ile a kwa temošo ya Modimo. Na re arabela ka tsela e swanago?

“Maboong a Morwa-motho xo tlo ba byalo ka mehleng ya Noaxe”

Na o a Gopola?

• Ke temošo efe yeo Jesu a ilego a e nea mabapi le go tla ga gagwe?

• Jesu o bapetša nako ya maboo a gagwe le eng?

• Ke ka ditsela dife mehla ya rena e swanago le mehla ya Noage?

• Go naganišiša ka go swana ga mehla ya Noage le mehla ya rena go swanetše go kgoma bjang maikwelo a rena a go akgofa ga nako?