Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ipontšhe o le yo a Itokišeditšego Letšatši la Jehofa

Ipontšhe o le yo a Itokišeditšego Letšatši la Jehofa

Ipontšhe o le yo a Itokišeditšego Letšatši la Jehofa

“Le ipontšhe le le ba itokišitšego, ka gobane ka iri yeo le sa naganego gore e tla ba yona, Morwa-motho o a tla.”​Mateo 24:​44NW.

1. Ke ka baka la’ng re swanetše go lebiša tlhokomelo letšatšing la Jehofa?

ETLA ba letšatši la ntwa le la kgalefo, la manyami le la tlalelo, la lefsifsi le la tšhwalalanyo. Ka ntle le pelaelo, “’tšatši le lexolo le le šiišaxo” la Jehofa le tla tlela tshepedišo ye e kgopo ya dilo, go swana le ge Meetse-fula a ile a fediša lefase le kgopo la mehleng ya Noage. Ka ntle le pelaelo le tla tla. Lega go le bjalo, “ba tl’o xo phološwa ké ba rapêlaxo ’ina la Morêna.” (Joele 2:​30-32; Amosi 5:​18-20) Modimo o tla fediša manaba a gagwe gomme a phološe batho ba gagwe. Moporofeta Tsefanya o tsebatša ka maikwelo a go akgofa ga nako ka gore: “Le kxaufsi, ’tšatši le lexolo la Morêna! Le kxaufsi! Le tla ka lebelô le lexolo.” (Tsefanya 1:​14) Lega go le bjalo, kahlolo ye ya Modimo e tla phethwa neng?

2, 3. Ke ka baka la’ng e le gabohlokwa gore re itokišetše letšatši la Jehofa?

2 Jesu o itše: “Xe e le letšatši leo, le nakô ya ­tšôna, xa xo e a di tsebaxo. Le Barongwa ba maxodimong, le Yêna Morwa xa ba di tsebe. Xo tseba Tate a nnoši.” (Mateo 24:​36) Ka ge re sa tsebe nako e lebanego tlwaa, ke gabohlokwa gore re ele hloko mantšu a temana ya rena ya ngwaga ya 2004 a rego: “Dulang le phakgame . . . Le ipontšhe le le ba itokišitšego.”​—Mateo 24:​42, 44NW.

3 Ge a be a bontšha lebelo leo ka lona bao ba itokišitšego ba tlago go išwa moo ba ka šireletšegago mola ba bangwe ba tla lahlwa, Jesu o itše: “Ba babedi ba tlo ba ba le naxeng; e mongwê a tlo amoxêlwa, e mongwê a tlo tloxêlwa. Ba babedi ba tlo ba ba šila lwaleng; e mongwê a tlo amoxêlwa, e mongwê a tloxêlwa.” (Mateo 24:​40, 41) Nakong yeo e bohlokwa, boemo bja rena ka noši e tla ba e le bofe? Na re tla ba re itokišeditše, goba na letšatši leo le tla re hwetša re sa itebetše? Mo gontši go ithekgile ka megato yeo re e gatago gona bjale. E le gore re ipontšhe re itokišeditše letšatši la Jehofa go nyakega gore re pheme boemo bjo itšego bja kgopolo bjo bo atilego lehono, go nyakega gore re lwantšhe go wela boemong bjo itšego bja moya gomme re pheme mekgwa e itšego ya bophelo.

Phema Boemo bja Kgopolo bja go Iketla

4. Batho ba mehleng ya Noage ba be ba e-⁠na le boemo bofe bja kgopolo?

4 Nagana ka mehla ya Noage. Beibele e re: “Ké ka tumêlô xe Noa a dirile polokêlô à laetšwe ke Modimo, a botšwa tše di bexo di sešo tša bônwa, a phološa ba lapá la xaxwe.” (Ba-Hebere 11:⁠7) Areka e be e tla ba e sa tlwaelegago le e bonagalago kapejana. Go feta moo, Noage e be e le “sexoeledi sa tokô.” (2 Petro 2:⁠5) Modiro wa Noage wa go aga le modiro wa gagwe wa boboledi ga se tša ka tša tutueletša batho ba mehleng ya gagwe go gata mogato. Ka baka la’ng? Ka gobane ba be “ba-e-ja, bà e-⁠nwa, bà nyala, bà nyadiša.” Batho bao Noage a bego a boledišana le bona ba be ba swaregile kudu ka mediro ya motho ka noši le ka maipshino moo e lego gore “ba be ba sa šetše selô; meetse-fula a bá a tla, a ba tšea ka moka.”​—Mateo 24:​38, 39.

5. Badudi ba Sodoma ba be ba e-⁠na le boemo bofe bja kgopolo mehleng ya Lota?

5 Mehleng ya Lota le gona go be go le bjalo. Mangwalo a re botša gore: “Ba be ba e-⁠ja, bà e-⁠nwa, bà rêka ba rekiša, bà byala, bà axa, xomme ka ’tšatši leo Loto a tšwilexo Sodoma, xwa na mollô le thsêbela dì e-⁠tšwa lexodimong, tša ba fetša ka moka.” (Luka 17:​28, 29) Ka morago ga ge barongwa ba lemošitše Lota ka phedišo e tlago, o ile a bolela le bakgonyana ba gagwe mabapi le seo se bego se tlo direga. Lega go le bjalo, go ya ka bona o be a “ne’ metlae.”​—Genesi 19:⁠14.

6. Ke boemo bofe bja kgopolo bjoo re swanetšego go bo phema?

6 Ka ge go bile bjalo mehleng ya Noage le ya Lota, Jesu o itše: “Le maboong a Morwa-motho xo tlo ba byalo.” (Mateo 24:​39; Luka 17:​30) Ka kgonthe, boemo bja kgopolo bjo bo apareditšego bja ba bantši lehono ke bja go iketla. Re swanetše go itiša malebana le go tutuetšwa ke boemo bjo bjalo bja kgopolo. Go thabela dijo tše bose le dino ka mo go leka-lekanego ga go na phošo. Ka mo go swanago, lenyalo ke tokišetšo ya Modimo. Lega go le bjalo, ge e ba ditaba tše bjalo di fetogile tše bohlokwa kudu maphelong a rena gomme dikgahlego tša moya di kgaphetšwe ka thoko, na rena ka noši re itokišeditše letšatši le le boifišago la Jehofa?

7. Ke potšišo efe ya bohlokwa yeo re swanetšego go ipotšiša yona pele ga ge re ka dira modiro le ge e le ofe, gomme ka baka la’ng?

7 Moapostola Paulo o itše: “Lebaka ké la pitlaxanô wa xo re ba ba naxo le basadi ba bê byalo ka ba ba se naxo nabô.” (1 Ba-Korinthe 7:​29-31) Re šaletšwe feela ke nako e lekanyeditšwego gore re phethe modiro wa rena wo re o neilwego ke Modimo wa go bolela ka Mmušo. (Mateo 24:​14) Paulo o ile a eletša gaešita le bao ba nyetšego gore ba se ke ba lebiša tlhokomelo e feteletšego go balekane ba bona moo e lego gore ba bea dikgahlego tša Mmušo maemong a bobedi maphelong a bona. Ka mo go kwagalago, boemo bja kgopolo bjoo Paulo a bego a bo kgothaletša ke bjo bo fapanego le go iketla. Jesu o itše: “Sa pe­le Le tsomê mmušô wa Modimo le tokô ya wôna.” (Mateo 6:​33) Ge re dira phetho le ge e le efe goba pele ga ge re ka dira modiro le ge e le ofe, potšišo ya bohlokwa yeo re swanetšego go ipotšiša yo­na ke e re­go, ‘Se se tla kgoma bjang go etiša ga-ka dikgahlego tša Mmušo pele bophelong bja-ka?’

8. Re swanetše go dira’ng ge e ba go swarega kudu ka mediro ya letšatši le letšatši ya bophelo go fetogile selo sa bohlokwa go rena?

8 Go thwe’ng ge e ba re lemoga gore re šetše re swaregile ka mediro e tlwaelegilego ya bophelo ya letšatši le letšatši go fihla bokgoleng bjoo dikgahlego tša moya di kgaphelwago ka thoko? Na go na le phapano e nyenyane magareng ga mokgwa wa rena wa bophelo le wa baagišani ba rena bao ba se nago tsebo e nepagetšego ya Mangwalo le gona e se bagoeledi ba Mmušo? Ge e ba go le bjalo, gona re swanetše go rapela mabapi le taba ye. Jehofa a ka re thuša gore re be le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. (Ba-Roma 15:⁠5; Ba-Filipi 3:​15) A ka re thuša go etiša dikgahlego tša Mmušo pele, go dira se se nepagetšego le go phethagatša tlamo ya rena go yena.​—Ba-Roma 12:⁠2; 2 Ba-Korinthe 13:⁠7.

Lwantšha go Otsela Moyeng

9. Go ya ka Kutollo 16:​14-16, ke ka baka la’ng go lwantšha go otsela moyeng e le gabohlokwa?

9 Bjona boporofeta bjo bjo bo bolelago ka ‘ntwa e tlago ya mohla-mogolo wa Modimo Ra-matla-ohle’ ka Haramagedone bo re lemoša gore go ka direga gore ba bangwe ba se ke ba dula ba phafogile. Morena Jesu Kriste o re: “Tsebang, ke e-⁠tla byalo ka lehodu. Wa lehlôxônôlô ke eo a phakxamaxo, a lôtôla diaparô tša xaxwe, a se tlo sepela à hlobotše, ba mmôna dihlong tša xaxwe.” (Kutollo 16:​14-16) Diaparo tše go boletšwego ka tšona mo di šupa go seo se re swayago re le Bakriste bao e lego Dihlatse tša Jehofa. Se se akaretša modiro wa rena bjalo ka bagoeledi ba Mmušo le boitshwaro bja rena bja Bokriste. Ge e ba re wela boemong bja go se dire selo bjo bo swanago le ge eka re robetše, re ka apolwa leswao la rena la Bokriste. Seo ke se se lešago dihlong le se se lego kotsi. Re swanetše go lwantšha go wela boemong bja go otsela moyeng goba bja go lapa. Re ka lwantšha bjang tshekamelo e bjalo?

10. Ke ka baka la’ng go bala Beibele letšatši le letšatši go re thuša go dula re phafogile moyeng?

10 Beibele e gatelela leboelela go nyakega ga go dula re phakgame le go dula re hlaphogetšwe. Ka mohlala, dipego tša Ebangedi di re gopotša gore: “Dulang le phakgame” (Mateo 24:​42, NW; 25:​13; Mareka 13:​35, 37); “le ipontšhe le le ba itokišitšego” (Mateo 24:​44, NW); “fahloxang, Le phakxamê” (Mareka 13:​33); “dulang Lè itokišitše” (Luka 12:​40). Ka morago ga go bolela gore letšatši la Jehofa le tlo tlela lefase le ka mo go sa letelwago, moapostola Paulo o kgothaletša badumedi-gotee le yena gore: “A re se keng ra rôbala bo-ka ba bangwê bao. A re phakxameng rè fahloxile.” (1 Ba-Thesalonika 5:⁠6) Ka pukung ya mafelelo ya Beibele, Kriste Jesu yo a tagafaditšwego o gatelela go akgofa ga go tla ga gagwe ka gore: “Ke e-⁠tla ka pelá.” (Kutollo 3:​11; 22:​7, 12, 20) Baporofeta ba bantši ba ba-Hebere le bona ba ile ba hlalosa le go lemoša ka letšatši le legolo la kahlolo ya Jehofa. (Jesaya 2:​12, 17; Jeremia 30:⁠7; Joele 2:​11; Tsefanya 3:⁠8) Go bala Lentšu la Modimo e lego Beibele ka mehla le go naganišiša ka seo re se badilego go tla re thuša kudu bakeng sa go dula re phafogile moyeng.

11. Ke ka baka la’ng thuto ya motho ka noši ya Beibele e le bohlokwa bakeng sa go phafoga moyeng?

11 Ee, thuto ya motho ka noši ya Mangwalo re diriša dikgatišo tše di theilwego Beibeleng tšeo di newago ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” e tutuetša go dula ga rena re phafogile moyeng gakaakang! (Mateo 24:​45-47) Lega go le bjalo, gore thuto ya motho ka noši e tšweletše mehola, e swanetše go ba e tšwelago pele le ya ka mehla. (Ba-Hebere 5:​14–6:⁠3) Re swanetše go ja dijo tše di tiilego tša moya ka mehla. Matšatši a e ka ba tlhohlo go hwetša nako ya go dira bjalo. (Ba-Efeso 5:​15, 16) Lega go le bjalo, ga se mo go lekanego go bala Beibele le dikgatišo tše di theilwego Mangwalong ge feela maemo a rena a re dumelela. Thuto ya ka mehla e bohlokwa ge e ba re tla dula re ‘phetše moyeng’ le go dula re phafogile.​—Tito 1:​13PK.

12. Diboka tša Bokriste le dikopano tše dinyenyane le tše dikgolo di re thuša bjang go lwantšha go otsela moyeng?

12 Diboka tša Bokriste le dikopano tše dinyenyane le tše dikgolo le tšona di re thuša go lwantšha go otsela moyeng. Bjang? Ka tlhahlo yeo re e amogelago. Na ga re gopotšwe ka mehla ka go ba kgaufsi ga letšatši la Jehofa dipokanong tše? Diboka tša Bokriste tša beke le beke le tšona di nea dibaka tša go ‘išana leratong le medirong e mebotse.’ Go išana mo go bjalo goba go tutueletšana, go thuša motho go dula a phafogile moyeng. Ga se mo go makatšago gore re kgothaletšwa go bokana gotee ka mehla ge re dutše re ‘bona letšatši le le kgaufsi.’​—Ba-Hebere 10:​24, 25.

13. Bodiredi bja Bokriste bo re thuša bjang go dula re phafogile moyeng?

13 Le gona re thušwa go dula re phafogile ge re tšea karolo ka pelo ka moka bodireding bja Bokriste. Ke tsela efe e kaone yeo e lego gona ya go re thuša gore re dule re gopola mahlola a mabaka le seo se a bolelago go feta go bolela le ba bangwe ka ona? Le gona ge re bona batho bao re ithutago Beibele le bona ba dira tšwelopele gomme ba thoma go gata mogato ka seo ba ithutago sona, maikwelo a rena ka noši a go akgofa ga nako a a oketšwa. Moapostola Petro o itše: “Itlemeng mathêka kxopolong ya lena, Le phelê Lè phafoxile.” (1 Petro 1:​13) Sehlare se sekaone sa go alafa go otsela moyeng ke go ba le “go gontši mo re swanetšego go go dira modirong wa Morena.”​—1 Ba-Korinthe 15:​58NW.

Phema Mekgwa ya Bophelo e Senyago Moyeng

14. Bjalo ka ge go hlalositšwe go Luka 21:​34-36, Jesu o lemoša malebana le mekgwa efe ya bophelo?

14 Boporofeteng bja gagwe bjo bogolo bja mabapi le leswao la go ba gona ga gagwe, Jesu o neile temošo e nngwe gape. O itše: “Le itôtê xore dipelo tša lena di se kê tša imêlwa ke bohori le xo boiwa, le dipelaêlô tša bophelô byono, ’me letšatši leo la tlo Le wêla sehloxo. Xobane le tlo etša sefu xe le wêla ba ba dutšexo lefaseng mo xo fêla. Phakxamang-xe, Le fêlê Le rapêla ka mabaka ohle, xore Le hwetšwê Lè loketše xo phônyôkxa tšeo ka moka di tl’o xo dirêxa, le xo tlo êma pele xa Morwa-motho.” (Luka 21:​34-36) Jesu o ile a hlalosa ka mo go nepagetšego mekgwa ya bophelo yeo batho ka kakaretšo ba e phegelelago: go ja kudu, botagwa le tsela ya bophelo yeo e tlišago dipelaelo.

15. Ke ka baka la’ng re swanetše go phema go ja kudu le go nwa kudu?

15 Go ja kudu le go nwa kudu ga go dumelelane le melao ya motheo ya Beibele gomme go swanetše go phengwa. Beibele e re: “O se kê wa tlwaêlana le dihori tša sebelá, ba xo nyatšiša mebele ya bôná.” (Diema 23:​20) Lega go le bjalo, ga go nyakege gore go ja le go nwa go dirwe ka mo go feteletšego gore go be kotsi. Go ka dira gore motho a otsele e bile a tšwafe pele ga ge a ka go dira ka mo go feteletšego. Seema sa Beibele se re: “Mo-lla-à-hlôka, pelo ya sebodu; xo hora pelo ya serôtô.” (Diema 13:⁠4) Motho yo bjalo a ka nyaka go dira thato ya Modimo, eupša kganyogo ya gagwe e dula e sa phethagatšwa ka baka la go se šetše.

16. Re ka phema bjang go imelwa ke dipelaelo tša mabapi le malapa a rena?

16 Ke dipelaelo dife tša bophelo tšeo Jesu a lemošitšego ka tšona? Di akaretša go tshwenyega ka dilo tša motho ka noši, go hlokomela lapa le dilo tše di swanago le tšeo. Ke mo e sego gabohlale gakaakang go dumelela dilo tše di re imela! Jesu o botšišitše gore: “Le xôna, e ka ba mang wa lena e a kaxo kxôna xo eketša leêmô la xaxwe ka xo le belaêlêla, a kxôna le moêlônyana o tee?” O ile a eletša batheetši ba gagwe gore: “Lesang xo belaêla la re: Re tlo ja’ng? Re tlo nwa’ng? Re tlo apara’ng? Tšeo ka moka ké tše badithšaba ba di tsomaxo ka kudu. Xe e le Tataweno wa maxodimong ó tseba xobane le lena tšeo ka moka Le phela ka tšôna.” Go bea dikgahlego tša Mmušo pele maphelong a rena le go ba le kgodišego ya gore Jehofa o tla re hlokomela go tla dira gore dipelaelo di laolege gomme go tla re thuša go dula re phafogile.​—Mateo 6:​25-⁠34.

17. Go phegelela dilo tše di bonagalago go ka tliša bjang pelaelo?

17 Le gona pelaelo e ka tlišwa ke go phegelela dilo tše di bonagalago. Ka mohlala, ba bangwe ba raraganya maphelo a bona ka go phela ka seo ba ka se kgonego go se fihlelela. Ba bangwe ba tantšwe ke maano a go huma ka pela le dipeeletšo tše kotsi tša ditšhelete. Go ba bangwe, go phegelela thuto ya lefase ka morero wa go ba le katlego ya tša ditšhelete go fetoga moreo. Go ba gona, tekanyo e itšego ya thuto e ka ba e holago bakeng sa go hwetša mošomo. Lega go le bjalo, therešo ke gore modirong wo o jago nako wa go hwetša thuto e phagamego, ba bangwe ba ikgobaditše moyeng. A boemo bjo kotsi gakaakang bjoo motho a ka bago go bjona ge letšatši la Jehofa le dutše le batamela! Beibele e lemoša gore: “Ba ba rataxo xo huma ba wêla melekong le mereong; ba ya le dikxanyoxô tše ntši tša bošilo tše di xobošaxo motho tša mo senya, tša mo tekesetša thsenyexong le tahlexong.”​—1 Timotheo 6:⁠9.

18. E le gore re pheme go gogelwa tseleng ya bophelo ya go phegelela dilo tše di bonagalago, ke bokgoni bofe bjoo re swanetšego go bo hlagolela?

18 Go hlagolela bokgoni bja go hlaola se se nepagetšego le se se fošagetšego ge re dira diphetho ke gabohlokwa gore re se ke ra gogelwa tseleng ya bophelo ya go phegelela dilo tše di bonagalago. Bokgoni bjo bo hlagolelwa ka go iphepa ka mehla ka ‘dijo tše di tiilego tša ba ba godilego’ le ka ‘go tlwaela go kgethologanya botse le bobe.’ (Ba-Hebere 5:​13, 14) Go kgonthišega ka “dilo tša bohlokwa bjo bogolo” ge re bea dilo tše di tlago pele le gona go tla re šireletša go direng dikgetho tše di fošagetšego.​—Ba-Filipi 1:​10NW.

19. Ge e ba re lemoga gore re na le nako e nyenyane kudu bakeng sa mediro ya moya, re swanetše go dira’ng?

19 Tsela ya bophelo ya go phegelela dilo tše di bonagalago e ka re foufatša, ya re tlogelela nako e nyenyane goba ya se re tlogelele nako bakeng sa mediro ya moya. Re ka itlhahloba bjang gomme ra phema go tanywa ke mokgwa o bjalo wa bophelo? Re swanetše go ela hloko ka thapelo mabapi le gore ke bjang le gore ke go fihla bokgoleng bofe moo re ka nolofatšago maphelo a rena. Kgoši Salomo wa Isiraele ya bogologolo o itše: “Borôkô byo bose ké bya modiri, xe a lle ka xonyane le xe e le ka kudu. Mohumi ó hlobaetšwa ke xo hora.” (Mmoledi 5:​11) Na go hlokomela dilo tše di bonagalago tše di se nago mohola go re jela nako e ntši le matla? Ge re dutše re e-⁠ba le dilo tše dintši, ke mo re swanetšego go di hlokomela, re di lefelele inšuranse le go di šireletša. Na re ka holwa ke go nolofatša maphelo a rena ka go se sa ba le dithoto tše itšego?

Ipontšhe o le yo a Itokišitšego ka mo o ka Kgonago ka Gona

20, 21. (a) Moapostola Petro o nea kgonthišetšo efe mabapi le letšatši la Jehofa? (b) Ke ditiro le mediro efe yeo re swanetšego go tšwela pele re e dira ge re ipontšha re le ba ba itokišeditšego letšatši la Jehofa?

20 Nako e ile ya fela bakeng sa lefase la mehla ya Noage, gomme e tla fela le bakeng sa tshepedišo ye ya gona bjale ya dilo. Moapostola Petro o re kgonthišetša gore: “’Tšatši leo la Morêna le tlo tla bo-ka lehodu le-tla-bošexo; xomme ka lôna maxodimo a tlo široxa ka lešata la modumô o moxolo; xomme tše lefase le bopilwexo ka tšôna di tlo fedišwa ke mollô, xwa tlo fsa xwa fêlêla lefase le medirô ka moka e lexo mo xo lôna.” Ga go na magodimo a seswantšhetšo​—mebušo e kgopo​—goba lefase la seswantšhetšo​—batho bao ba aroganego le Modimo​—tšeo di tla phologago go tsenelela ga bogale bja Modimo bjo bo tukago. Ge a bontšha kamoo re ka ipontšhago re itokišeditše letšatši leo, Petro o re: “Byalo xe dilô tše e le tša xo tlo xašanywa, xo swanetše ruri-ruri xe Le le ba xo swara ka tsela e kxêthwa ya borapedi, Lè le ba xo letêla le xo phafoxêla xo tla xa letšatši leo la Modimo.”​—2 Petro 3:​10-⁠12.

21 Go ba gona ga rena ka mehla dibokeng tša Bokriste le go tšea karolo go boleleng ditaba tše dibotse go a akaretšwa gare ga ditiro le mediro yeo ya boineelo go Modimo. Eka re ka e dira ka boineelo bja pelo ka moka go Modimo ge re letetše ka go se fele pelo letšatši la Jehofa le legolo. Anke re ‘phegeleleng go tlo hwetšwa ke Modimo re se na bosodi le senyalo, re le ba khutšo.’​—2 Petro 3:⁠14.

Batho ba mehleng ya Noage ga se ba ka ba ela hloko kahlolo yeo e bego e tlo tla​—na o e ela hloko?

Na o ka nolofatša bophelo bja gago e le gore o be le nako e oketšegilego bakeng sa mediro ya moya?

Na o a Gopola?

• Ke ka baka la’ng re swanetše go ipontšha re le ba ba itokišeditšego letšatši la Jehofa?

• Re swanetše go dira’ng ge e ba mediro e tlwaelegilego ya bophelo e fetogile selo seo re tshwenyegilego kudu ka sona?

• Ke’ng seo se tla re thušago go lwantšha boroko bja moya?

• Ke mehuta efe ya bophelo e gobatšago yeo re swanetšego go e phema, ­gomme bjang?