Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Ge e ba go le bjalo, bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

• Puku ya Mika e na le dikgaolo tše kae, e ngwadilwe neng gomme maemo e be e le afe nakong yeo?

Puku ya Mika e na le dikgaolo tše šupago. Moporofeta Mika o ngwadile puku ye lekgolong la boseswai la nywaga B.C.E., ge batho ba Modimo ba kgwerano ba be ba arogantšwe ka ditšhaba tše pedi​—Isiraele le Juda.​—8/15, letlakala 9.

• Go ya ka Mika 6:​8, ke’ng seo Modimo a se nyakago go rena?

Re swanetše ‘go dira toka.’ Tsela ya Modimo ya go dira dilo ke tekanyetšo ya toka, ka gona re swanetše go tšeela godimo melao ya gagwe ya motheo ya mabapi le go botega. O re botša gore re ‘rate botho.’ Bakriste ba bontšha botho ge ba arabela dinyakweng tša ba bangwe, bjalo ka dinakong tša ka morago ga dikotsi. E le gore re ka ‘sepela le Jehofa re e-⁠na le boipoetšo,’ re swanetše go lemoga mafokodi a rena le go ithekga ka yena.​—8/15, matlakala 20-⁠2.

• Ge e ba a lebeletšana le go lahlegelwa ke mošomo, ke’ng seo Mokriste a ka se dirago?

Go ka ba bohlale go hlahloba lefsa tsela ya motho ya bophelo. Go ka kgonega gore a nolofatše bophelo bja gagwe ka go hudugela legaeng le lenyenyane goba ka go fokotša dithoto tše di sa hlokagalego. Ka kgonthe, ke gabohlokwa go tlogela go belaela ka dinyakwa tša letšatši le letšatši, a bota gore Modimo o tla mo nea seo a se hlokago. (Mateo 6:​33, 34)​—9/1, matlakala 14-⁠15.

• Re swanetše go gopola’ng ge re nea goba re amogela dimpho tša lenyalo?

Dimpho tša theko ya godimo ga di hlokagale, le gona ga se ra swanela go di letela. Boemo bja pelo bja monei ke bjona bo lego bohlokwa. (Luka 21:​1-⁠4) Ga se botho go tsebiša leina la monei wa mpho. Go dira bjalo go ka leša dihlong. (Mateo 6:⁠3)​—9/1, letlakala 29.

• Ke ka baka la’ng re swanetše go rapela ka go se kgaotše?

Go rapela ka mehla go ka tiiša segwera sa rena le Modimo le go re hlama gore re lebeletšane le diteko tše thata. Dithapelo tša rena e ka ba tše kopana goba tše telele, go ithekgile ka senyakwa le maemo. Thapelo e aga tumelo le go re thuša go swaragana le mathata.​—9/15, matlakala 15-​18.

• Re swanetše go kwešiša bjang 1 Ba-Korinthe 15:​29, yeo diphetolelong tše dingwe e fetoletšwego e le go “kolobeletšwa bahu”?

Moapostola Paulo o be a bolela gore Bakriste ba tloditšwego ba kolobeletšwa goba ba inelwa tseleng ya bophelo yeo e tla lebišago lehung la go hwa ba botega go swana le lela la Kriste. Ka morago, ba tsošetšwa bophelong bja moya go swana le Kriste.​—10/1, letlakala 29.

• Re tseba bjang gore go ba Mokriste go akaretša go lahla dilo tše di fošagetšego tšeo di bolelwago go 1 Ba-Korinthe 6:​9-⁠11?

Moapostola Paulo ga se a ka a bolela gore Bakriste ga se ba swanela go phema feela dibe tše bjalo ka bootswa, go rapela medimo e šele le botagwa. Ge a be a bontšha gore diphetogo tše oketšegilego di ka nyakega, o ile a tšwela pele temaneng e latelago ka gore: “Ke dumeletšwe tšohle; fêla, xa se xo re tšohle di a hola.”​—10/15, matlakala 18-​19.

• Ke basadi bafe ba nakong ya bogologolo bao ba ilego ba thabiša pelo ya Modimo?

Ba akaretša babelegiši e lego Sirifa le Pua, bao ba ilego ba gana go kwa Farao ge a be a laela gore lesea le lengwe le le lengwe la mošemane la mo-Isiraele le bolawe. (Ekisodo 1:​15-20) Seotswa se se bitšwago Rahaba sa mo-Kanana se ile sa šireletša dihlodi tše pedi tša ba-Isiraele. (Jošua 2:​1-13; 6:​22, 23) Ka go bontšha bohlale, Abigaile o ile a thuša go phološa maphelo le go thibela Dafida go ba le molato wa madi. (1 Samuele 25:​2-35) Ke mehlala e mebotse bakeng sa basadi lehono.​—11/1, matlakala 8-​11.

• “Dinaledi tša xodimo” tše go bolelwago ka tšona go Baahlodi 5:​20 di ile tša lwa le Sisera bjang?

Ba bangwe ba lebelela polelo ye e le go bontšha gore ba thušitšwe ke Modimo. Ba bangwe ba bontšha gore ke thušo ya barongwa, go wa ga di-meteorite goba go ithekga ga Sisera ka diponelo-pele tša bolepi bja dinaledi tšeo di ipontšhitšego e le tša maaka. Ka ge Beibele e sa re hlalosetše ka botlalo, re ka kwešiša polelo ye e le pontšho ya mohuta o itšego ya gore Modimo o ile a tsena ditaba gare legatong la madira a Isiraele.​—11/15, letlakala 30.

• Ke ka baka la’ng batho ba bantši gakaakaa ba sa dutše ba ipolela gore ba dumela go Modimo mola go se be le taba ga bodumedi le go se šetše di bonagala di aparetša lefase?

Ba bangwe ba ya kerekeng bakeng sa go nyaka khutšo ya monagano. Ba bangwe ba na le kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego ka morago ga lehu, goba boemo bjo bobotse bja maphelo, mahumo le katlego. Mafelong a mangwe, batho ba nyaka go hwetša selo se se ka kgotsofatšago senyakwa sa dilo tša moya seo se bakilwego ke ge dikganyogo tša bokapitalise di tšeela legato dikgopolo tša Bokomanisi. Go lemoga mabaka a bjalo go ka thuša Mokriste go thoma dipoledišano tše di nago le morero.​—12/1, letlakala 3.