Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bogolo Bja Jehofa Ga Bo Lekanywe

Bogolo Bja Jehofa Ga Bo Lekanywe

Bogolo Bja Jehofa Ga Bo Lekanywe

“Jehofa ke yo mogolo, o swanetše go tumišwa ka gogolo; bogolo bja gagwe ga bo lekanywe.”—PSALME 145:3, PK.

1, 2. Dafida e be e le motho wa mohuta mang, gomme o be a itebelela bjang ge a ipapetša le Modimo?

MONGWADI wa Psalme 145 ke yo mongwe wa banna bao ba tsebjago kudu historing. Ge e be e le mošemane, o ile a lebeletšana le senatla seo se bego se itlhamile gomme a se bolaya. Le gona, bjalo e le kgoši ya mohlabani, mopsalme yo o ile a fenya manaba a mantši. Leina la gagwe e be e le Dafida, gomme e be e le kgoši ya bobedi ya Isiraele ya bogologolo. Botumo bja Dafida bo ile bja dula bo le gona le ka morago ga lehu la gagwe, moo e lego gore gaešita le lehono ba dimilione ba tseba selo se itšego ka yena.

2 Go sa šetšwe dilo tšeo Dafida a di fihleletšego, o be a ikokobeditše. O ile a opela mabapi le Jehofa gore: “Xe ke bôna lexodimo lé la xaxo, medirô ya menô ya xaxo, kxwedi le ’naledi tšé, O di beilexo, Ke re motho ké eng, xe O bile O sa mo lebale? Ngwana wa motho ké eng, xe O bile O mo êla hlôkô?” (Psalme 8:3, 4) Go e na le go nagana gore yena ka noši e be e le yo mogolo, Dafida o ile a tumiša Jehofa ka go lokollwa manabeng a gagwe ka moka gomme a bolela ka Modimo gore: “O mphile kôtsê ya xaxo ka pholoxa, Wa nkinamêla wa nkxodiša.” (2 Samuele 22:1, 2, 36) Jehofa o bontšha boikokobetšo ka go bontšha bafoši kgaugelo, gomme Dafida o ile a tšeela godimo botho bja Modimo bjo bo sa swanelago.

‘Ke tlo Godiša Modimo e Lego Kgoši’

3. (a) Dafida o be a e-na le pono efe ka bogoši bja Isiraele? (b) Ke go fihla bokgoleng bofe moo Dafida a ilego a kganyoga go tumiša Jehofa?

3 Gaešita le ge Dafida e be e le kgoši e kgethilwego ke Modimo, o ile a lebelela Jehofa e le yena Kgoši ya Isiraele. Dafida o itše: “O mmuši, O hlôxô ye e iphaxamišitšexo xodimo xa tšohle.” (1 Koronika 29:11) Le gona Dafida o ile a tšeela Modimo godimo gakaakang e le Mmuši! O opetše ka gore: “Ke tlo Xo xodiša, Wene Modimo wa-ka, Wene O lexo Kxoši. Ke tlo rêta leina la xaxo ka mehla le neng le neng. Ka mehla ke tlo Xo rêta, ka xoloka leina la xaxo ka mehla le neng le neng.” (Psalme 145:1, 2) Kganyogo ya Dafida e be e le go tumiša Jehofa Modimo letšatši ka moka le go iša ka mo go sa felego.

4. Psalme 145 e pepentšha boipolelo bofe bja maaka?

4 Psalme 145 ke karabo e matla boipolelong bja Sathane bja gore Modimo ke mmuši yo a nago le boithati yo a sa neego dibopiwa tša gagwe tokologo. (Genesi 3:1-5) Le gona psalme ye e pepentšha maaka a Sathane a gore bao ba kwago Modimo ba dira bjalo feela bakeng sa seo ba ka se hwetšago ka go dira seo, e sego ka gobane ba rata Modimo. (Jobo 1:9-11; 2:4, 5) Ka go swana le Dafida, Bakriste ba therešo lehono ba nea karabo ditatofatšong tša maaka tša Diabolo. Ba tšeela godimo kholofelo ya bona ya bophelo bjo bo sa felego ka tlase ga pušo ya Mmušo ka gobane ba kganyoga go tumiša Jehofa ka mo go sa felego. Ba dimilione ba šetše ba thomile go dira bjalo ka go bontšha tumelo sehlabelong sa Jesu sa topollo le ka go hlankela Jehofa ka go kwa ka lerato bjalo ka barapedi ba gagwe ba ineetšego le bao ba kolobeditšwego.—Ba-Roma 5:8; 1 Johane 5:3.

5, 6. Go na le dibaka dife tša go reta le go tumiša Jehofa?

5 Nagana ka dibaka tša rena tše dintši tša go reta le go tumiša Jehofa bjalo ka bahlanka ba gagwe. Re ka dira bjalo ka thapelo ge re kgomilwe ka mo go tseneletšego ke selo se itšego seo re se balago ka Lentšung la gagwe Beibele. Tumišo e kgolo le tebogo di ka bontšhwa ge re tutuetšwa ke tsela ya Modimo ya go dirišana le batho ba gagwe goba ge re thabišitšwe ke sebopego se itšego sa tlholo ya gagwe e kgahlišago. Le gona re reta Jehofa Modimo ge re ahla-ahla merero ya gagwe le badumedi-gotee le rena dibokeng tša Bokriste goba dipoledišanong tša rena tša ka thoko. Ge e le gabotse, “medirô e mebotse” ka moka yeo e dirwago bakeng sa dikgahlego tša Mmušo wa Modimo e tliša tumišo go Jehofa.—Mateo 5:16.

6 Mehlala ya morago bjale ya mediro e bjalo e mebotse e akaretša go agwa ga mafelo a mantši a borapedi ke batho ba Jehofa dinageng tšeo di hlasetšwego ke bodiidi. Bontši bja mediro ye e dirilwe ka thušo ya ditšhelete ya badumedi-gotee le bona ba dinageng tše dingwe. Bakriste ba bangwe ba neile thušo ka go ithapela go ya ditikologong tše bjalo e le gore ba tšee karolo go agweng ga Diholo tša Mmušo. Le gona modiro wa bohlokwa kudu go mediro e mebotse ka moka ke wa go tumiša Jehofa ka go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa gagwe. (Mateo 24:14) Bjalo ka ge ditemana tše di tlago go latela tša Psalme 145 di bontšha, Dafida o ile a tšeela bogoši bja Modimo godimo gomme a tumiša bogoši bja Gagwe. (Psalme 145:11, 12) Na le wena ka mo go swanago o tšeela tsela ya Modimo e lerato ya go buša godimo? Le gona na o bolela le ba bangwe ka mehla mabapi le Mmušo wa gagwe?

Mehlala ya Bogolo bja Modimo

7. Nea lebaka le legolo la go tumiša Jehofa.

7 Psalme 145:3 (PK), e nea lebaka le legolo la go tumiša Jehofa. Dafida o opela ka gore: “Jehofa ke yo mogolo, o swanetše go tumišwa ka gogolo; bogolo bja gagwe ga bo lekanywe.” Bogolo bja Jehofa ga bo na mellwane. Bo ka se ke bja hwetšwa ka mo go feletšego, bja kwešišwa goba bja lekanywa ke batho. Eupša ka ntle le pelaelo ga bjale re tla holwa ke go ela hloko mehlala ya bogolo bja Jehofa bjo bo sa lekanywego.

8. Legohle le utolla’ng ka bogolo gotee le matla a Jehofa?

8 Leka go gopola tiragalo ya ge o be o tlogile maboneng ao a tagilego a metseng e megolo gomme wa lebelela godimo bošegong bja leratadima leo le apogilego. Na ga se wa makatšwa ke bontši bja dinaledi tšeo di bonagalago lefsifsing la sebaka-bakeng? Na ga se wa tutueletšega go tumiša Jehofa bakeng sa bogolo bja gagwe ka go bopa makoko ao ka moka a legodimong? Lega go le bjalo, seo o se bonego e be e le feela karolo e nyenyane ya palo ya dinaledi tše di lego molalatlading wa dinaledi woo lefase e lego karolo ya wona. Go oketša moo, go akanyetšwa gore go na le melalatladi ya dinaledi e fetago dimilione tše dikete tše makgolo, ke e meraro feela go yona yeo e ka bonwago ntle le thušo ya thelesekopo. Ka kgonthe, dinaledi tše di sa balegego gotee le melalatladi ya dinaledi yeo e hlamago legohle le legolo kudu ke bohlatse bja matla a Jehofa a go bopa le bogolo bja gagwe bjo bo sa lekanywego.—Jesaya 40:26.

9, 10. (a) Ke dibopego dife tša bogolo bja Jehofa tšeo di bontšhitšwego mabapi le Jesu Kriste? (b) Tsogo ya Jesu e swanetše go kgoma bjang tumelo ya rena?

9 Ela hloko dibopego tše dingwe tša bogolo bja Jehofa—tšeo di akaretšago Jesu Kriste. Bogolo bja Modimo bo bontšhitšwe go bopeng Morwa wa gagwe le go mo diriša e le “mohlankana” wa Gagwe ka nako e telele kudu. (Diema 8:22-31) Bogolo bja lerato la Jehofa bo ile bja bontšhwa ge a be a nea Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši e le sehlabelo sa topollo bakeng sa batho. (Mateo 20:28; Johane 3:16; 1 Johane 2:1, 2) Le gona selo seo batho ba ka se kgonego go se kwešiša ke mmele wa moya wa letago le wo o sa hwego woo Jehofa a o hlametšego Jesu tsogong ya gagwe.—1 Petro 3:18.

10 Tsogo ya Jesu e ile ya akaretša dibopego tše dintši tšeo di kgahlišago tša bogolo bja Jehofa bjo bo sa lekanywego. Ka ntle le pelaelo Modimo o ile a tsošološa kgopolo ya Jesu mabapi le modiro wo o ilego wa dirwa go bopšeng ga bobedi dilo tše di sa bonwego le tše di bonwago. (Ba-Kolose 1:15, 16) Tše di akaretša dibopiwa tše dingwe tša moya, legohle, lefase leo le nago le tšweletšo le mehuta ka moka ya bophelo yeo e lego lefaseng la rena. Go tlaleletša go tsošološeng tsebo ya Morwa wa gagwe ya histori e feletšego ya bophelo bja legodimong le bja lefaseng bjoo bo bonwego nakong ya go ba gona ga Morwa pele ga ge a ka ba motho, Jehofa o ile a tlaleletša ka seo Jesu a ilego a lebeletšana le sona e le motho yo a phethagetšego. Ee, bogolo bja Jehofa bjo bo sa lekanywego bo bonwa tsogong ya Jesu. Go feta moo, tiro yeo e kgolo ke kgonthišetšo ya gore tsogo ya ba bangwe e a kgonega. Go tseba gore Modimo a ka bušetša gape bophelong dimilione tša batho bao ba hwilego bao a ba beilego ka kgopolong ya gagwe e phethagetšego go swanetše go matlafatša tumelo ya rena.—Johane 5:28, 29; Ditiro 17:31.

Mediro e Kgahlišago le Ditiro tše Matla

11. Ke modiro ofe o mogolo wa Jehofa wo o thomilego ka Pentekoste ya 33 C.E.?

11 Ga e sa le go tloga tsogong ya Jesu, Jehofa o dirile mediro e mengwe e mentši e megolo le yeo e kgahlišago. (Psalme 40:5) Ka Pentekoste ya 33 C.E., Jehofa o ile a tswala setšhaba se sefsa, “ba-Isiraele ba Modimo,” seo se bopilwego ka barutiwa ba Kriste bao ba bego ba tloditšwe ka moya o mokgethwa. (Ba-Galatia 6:16) Setšhaba se se sefsa sa moya se ile sa oketšega ka tsela e matla lefaseng ka moka leo le bego le tsebja ka nako yeo. Go sa šetšwe bohlanogi bjo bo ilego bja lebiša go tsogeng ga Bojakane ka morago ga lehu la baapostola ba Jesu, Jehofa o ile a tšwela pele a dira mediro e kgahlišago bakeng sa go kgonthišetša go phethagatšwa ga morero wa gagwe.

12. Taba ya gore Beibele e hwetšagala ka maleme ka moka a magolo ao a lego gona lefaseng ke bohlatse bja eng?

12 Ka mohlala, Beibele e feletšego e ile ya bolokwa gomme mafelelong ya fetolelwa ka maleme ka moka a magolo ao a lego gona lefaseng lehono. Gantši go fetolelwa ga Beibele go ile gwa dirwa ka tlase ga maemo a thata le ka tlase ga tšhošetšo ya lehu go tšwa go baemedi ba Sathane. Ka ntle le pelaelo, go fetolelwa ga Beibele malemeng a ka godimo ga a 2 000 go ka ba go sa ka gwa dirwa ge e ba se e be e se thato ya Jehofa Modimo yoo bogolo bja gagwe bo sa lekanywego!

13. Bogolo bja Jehofa bo ile bja bontšhwa bjang mabapi le merero ya Mmušo wa gagwe ga e sa le go tloga ka 1914?

13 Bogolo bja Jehofa bo bontšhitšwe mabapi le merero ya gagwe ya Mmušo. Ka mohlala, ka ngwaga wa 1914, o ile a bea Morwa wa gagwe Jesu Kriste sedulong e le Kgoši ya legodimong. Kapejana ka morago ga moo, Jesu o ile a gata mogato malebana le Sathane le batemona ba gagwe. Ba ile ba rakwa legodimong gomme ba lahlelwa tikologong ya lefaseng, moo ga bjale ba letetšego go tlo lahlelwa sekoting. (Kutollo 12:9-12; 20:1-3) Ga e sa le go tloga ka nako yeo, balatedi ba Jesu ba tloditšwego ba ile ba lebeletšana le tlaišo e oketšegilego. Lega go le bjalo, Jehofa o ba thekgile nakong ye ya go ba gona ga Kriste mo go sa bonagalego.—Mateo 24:3; Kutollo 12:17.

14. Ke modiro ofe o kgahlišago woo Jehofa a ilego a o dira ka 1919, gomme se se ile sa phethagatša’ng?

14 Ngwageng wa 1919, Jehofa o ile a dira modiro o mongwe gape wo o kgahlišago woo o bontšhitšego bogolo bja gagwe. Balatedi ba Jesu ba tloditšwego, bao ba bego ba išitšwe boemong bja go se be le modiro wa moya, ba ile ba tsošološwa. (Kutollo 11:3-11) Ka nywaga e mentši ga e sa le go tloga ka nako yeo, batlotšwa ba ile ba bolela ka phišego ditaba tše dibotse tša Mmušo o hlomilwego legodimong. Batlotšwa ba bangwe ba ile ba kgoboketšwa e le gore ba tlaleletše palo ya ba 144 000. (Kutollo 14:1-3) Le gona a diriša balatedi ba Kriste bao ba tloditšwego, Jehofa o ile a thea motheo wa “lefase le lefsa,” lekoko la batho ba go loka. (Kutollo 21:1) Eupša go tla direga’ng ka “lefase le lefsa” ka morago ga gore batlotšwa ka moka ba botegago ba ye legodimong?

15. Ke modiro ofe woo Bakriste ba tloditšwego ba bego ba dutše ba o eteletše pele, gomme ka mafelelo afe?

15 Ka 1935, ditokollo tša Seisemane tša makasine wo tša August 1 le August 15 di be di e-na le dihlogo tša motheo tšeo di bego di bolela ka “lešaba le lexolo,” leo go boletšwego ka lona go Kutollo kgaolo 7. Bakriste ba tloditšwego ba ile ba thoma go nyaka ka phišego le go tliša go bona barapedi-gotee le bona ba go tšwa ditšhabeng ka moka, melokong, bathong le malemeng. ‘Lešaba le le legolo’ le tla phologa “tlaišexong e kxolo” yeo e tlago, ka tebelelo ya bophelo bjo bo sa felego Paradeiseng e le ditho tša sa ruri tša ‘lefaseng le lefsa.’ (Kutollo 7:9-14) Ka baka la modiro wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa woo o eteletšwego pele ke Bakriste ba tloditšwego, ga bjale batho ba ka godimo ga dimilione tše tshela ba na le kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise. Ke mang yo a swanetšego go tumišwa bakeng sa koketšego e bjalo go sa šetšwe kganetšo e tšwago go Sathane le lefase la gagwe leo le gobogilego? (1 Johane 5:19) Ke Jehofa a nnoši yo a ka fihlelelago tše ka moka, a diriša moya wa gagwe o mokgethwa.—Jesaya 60:22; Sakaria 4:6.

Letago la Borena bja Jehofa le Matete a Gagwe

16. Ke ka baka la’ng batho ba ka se kgone go bona e le ka kgonthe ‘letago la borena bja Jehofa le matete a gagwe’?

16 Go sa šetšwe gore e bjang, “mediro e kgahlišago” le “ditiro tše makatšago” tša Jehofa le ka mohla di ka se ke tša lebalwa. Dafida o ngwadile gore: “Meloko le meloko-loko e tlo tsebanya ditirô tša xaxwe, e tlo botšana tša matla a xaxwe. Ba tlo bolêla borêna, letaxô la bokwala by’axo; ’me nna ke tlo ôpêla koša ya matete ’axo. A ba bolêlê tša matla a xaxo a a šiišaxo, ’me nna ke anêxêlê batho boxolo bya xaxo.” (Psalme 145:4-6) Lega go le bjalo, Dafida o be a ka tseba mo gontši gakaaka’ng ka bogolo bjo bo makatšago bja Jehofa, ka ge ‘Modimo e le moya’ gomme ka go rialo a sa bonagale mahlong a batho?—Johane 1:18; 4:24.

17, 18. Dafida o be a ka godiša bjang go tšeela ‘letago la borena bja Jehofa le matete a gagwe’ godimo?

17 Gaešita le ge a be a sa kgone go bona Modimo, go be go e na le ditsela tša gore Dafida a godiše go tšeela ga gagwe godimo tshwanelo ya Jehofa ya go hlompša. Ka mohlala, o be a ka kgona go bala pego ya Mangwalo ya ditiro tše matla tša Modimo, tše bjalo ka go fedišwa ga lefase le kgopo ka meetse-fula a lefaseng ka moka. Go molaleng gore Dafida o ile a lemoga kamoo medimo ya maaka ya Egipita e ilego ya nyenyefatšwa ka gona ge Modimo a lokolla ba-Isiraele bokgobeng kua Egipita. Ditiragalo tše bjalo di hlatsela go swanelwa ga Jehofa ke tlhompho le bogolo bja gagwe.

18 Ka ntle le pelaelo go tšeela ga Dafida godimo go swanelwa ga Modimo ke tlhompho go ile gwa gola e sego feela ka go bala Mangwalo eupša gape le ka go naganišiša ka ona. Ka mohlala, a ka ba a ile a naganišiša ka seo se ilego sa direga ge Jehofa a be a nea Isiraele Molao. Go be go e na le medumo, magadima, leru le legolo le modumo o mogolo kudu wa lenaka. Thaba ya Sinai e ile ya šišinyega gotee le go thunya muši. Ba bokane thitong ya thaba, ba-Isiraele ba ile ba kwa le ‘Mantšu a Lesome’ go tšwa gare ga mollo le leru ge Jehofa a be a bolela le bona ka moemedi wa morongwa. (Doiteronomio 4:32-36; 5:22-24; 10:4; Ekisodo 19:16-20; Ditiro 7:38, 53) A go bonagatšwa mo go kaakang ga bogolo bja Jehofa! Barati ba Lentšu la Modimo bao ba naganišišago ka dipego tše ba swanetše go tutuetšwa ke ‘letago la borena bja Jehofa le matete a gagwe.’ Go ba gona, lehono re na le Beibele e feletšego, yeo e nago le dipono tše di fapa-fapanego tše di makatšago tšeo di re bontšhago bogolo bja Jehofa.—Hesekiele 1:26-28; Daniele 7:9, 10; Kutollo, kgaolo 4.

19. Ke’ng seo se tla oketšago go tšeela ga rena godimo go swanelwa ga Jehofa ke tlhompho?

19 Tsela e nngwe yeo ka yona Dafida a ka bago a ile a kgahlišwa ke go swanelwa ga Modimo ke tlhompho e bile ka go ithuta melao ya Modimo yeo a bego a e neile ba-Isiraele. (Doiteronomio 17:18-20; Psalme 19:7-11) Go kwa melao ya Jehofa go ile gwa nea setšhaba sa Isiraele seriti gomme gwa se hlaola bathong ba bangwe ka moka. (Doiteronomio 4:6-8) Ka ge go bile bjalo ka Dafida, go bala Mangwalo ka mehla, go naganišiša ka mo go tseneletšego ka ona le go ithuta ona ka mafolofolo go tla oketša go tšeela ga rena godimo go swanela ga Jehofa ke tlhompho.

Dika tša Modimo tša Boitshwaro ke tše di Phagamego Gakaakang!

20, 21. (a) Psalme 145:7-9 e godiša bogolo bja Jehofa mabapi le dika dife? (b) Dika tša Modimo tše go boletšwego ka tšona mo di na le mafelelo afe go bohle bao ba mo ratago?

20 Bjalo ka ge re lemogile, ditemana tša mathomo tše tshela tša Psalme 145 di re nea mabaka a kwagalago a go tumiša Jehofa bakeng sa dilo tše di tswalanago le bogolo bja gagwe bjo bo sa lekanywego. Ditemana 7 go ya go 9 di godiša bogolo bja Modimo ka go bolela ka dika tša gagwe tša boitshwaro. Dafida o opela ka gore: “A ba kwatše ’taba tša boxolo bya botho bya xaxo, ba hlalalêlê xo loka xa xaxo. Morêna ké yo mabobo le kxauxêlô, wa xo se fêle pelo, wa botho byo boxolo. Morêna ké mo-setša-bohle, kxauxêlô ya xaxwe e ukametše tšohle tše a di dirilexo.”

21 Mo Dafida o thoma pele ka go gatelela botho le go loka ga Jehofa—dika tšeo di ilego tša belaelwa ke Sathane Diabolo. Dika tše di na le mafelelo afe go bohle bao ba ratago Modimo le go ikokobeletša bogoši bja gagwe? Ka kgonthe, botho bja Jehofa le tsela ya gagwe ya go buša ka go loka di tliša lethabo le legolo go barapedi ba gagwe moo e lego gore ba ka se kgone go kgaotša go mo tumiša. Go feta moo, go loka ga Jehofa go fetela go batho ‘bohle.’ Re holofela gore se se tla thuša ba bantši ka mo go oketšegilego go sokologa gomme ya ba barapedi ba therešo ba Modimo pele nako e fela.—Ditiro 14:15-17.

22. Jehofa o swara bjang bahlanka ba gagwe?

22 Le gona Dafida o ile a tšeela godimo dika tšeo Modimo ka boyena a ilego a di gatelela ge A “feta mo pele xa Mošê, xomme a hlaboša lentšu a re: Morêna, Morêna, Modimo yo mabobo le kxauxêlô, wa xo se fêlê pelo, wa botho byo boxolo le therešô.” (Ekisodo 34:6) Ka gona, Dafida o be a ka bolela gore: “Morêna ké yo mabobo le kxauxêlô wa xo se fêle pelo, wa botho byo boxolo.” Gaešita le ge Jehofa e le yo mogolo ka mo go sa lekanywego, o nea bahlanka ba gagwe bao e lego batho seriti ka go ba swara ka botho. O tletše ka kgaugelo, o ikemišeditše go swarela bafoši bao ba sokologago motheong wa sehlabelo sa Jesu sa topollo. Le gona Jehofa o diega go galefa, ka gobane o nea bahlanka ba gagwe sebaka sa go fenya mafokodi ao a ka ba thibelago go tsena lefaseng la gagwe le lefsa la go loka.—2 Petro 3:9, 13, 14.

23. Ke seka sefe sa bohlokwa seo se tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?

23 Dafida o tumiša botho bjo lerato bja Modimo goba lerato leo le sa kwanantšhego. Ge e le gabotse, Psalme 145 ka moka ga yona e bontšha kamoo Jehofa a bontšhago seka se le kamoo bahlanka ba gagwe bao ba botegago ka go se kwanantšhe ba arabelago ka gona bothong bja gagwe bjo lerato. Ditaba tše di tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Caption on page 10]

Melalatladi ya dinaledi yeo e lego legohleng e hlatsela bogolo bja Jehofa

[Caption on page 10]

Courtesy of Anglo-Australian Observatory, photograph by David Malin

[Caption on page 12]

Bogolo bja Jehofa bo bontšhitšwe bjang mabapi le Jesu Kriste?

[Caption on page 13]

Ge ba-Isiraele ba be ba amogela Molao kua Thabeng ya Sinai, ba be ba e-na le bohlatse bja letago la Jehofa le go swanelwa ga gagwe ke tlhompho

O tla Araba Bjang?

• Go na le dibaka dife tša go tumiša Jehofa “ka mehla”?

• Ke mehlala efe yeo e bontšhago gore bogolo bja Jehofa ke bjo bo sa lekanywego?

• Re ka gola bjang go tšeeleng bogolo bja Jehofa godimo le go swanelwa ga gagwe ke tlhompho?