Ke Dikholofetšo tša Mang Tšeo o ka di Botago?

“DIKHOLOFETŠO tša gagwe e be e le tše matla, go etša ge le yena e be e le yo matla ka nako yeo, eupša mediro ya gagwe ke ya lefeela go etša ge le yena e le wa lefeela mo nakong ye.—King Henry the Eighth, ka William Shakespeare.

Dikholofetšo tše matla tšeo Shakespeare a bego a bolela ka tšona e be e le tša mokadinale wa Leisemane Thomas Wolsey, yoo a bego a e-na le matla a tša dipolitiki kua Engelane lekgolong la bo–16 la nywaga. Ba bangwe ba be ba ka bolela gore tlhaloso ya Shakespeare e swanela dikholofetšo tše dintši tšeo ba di kwago lehono. Nako le nako, batho ba holofetšwa dilo tše dintši eupša ke tše sego kae feela tšeo di phethagatšwago. Ka gona, ga go thata go kwešiša lebaka leo ka lona ba thomago go belaela dikholofetšo le ge e le dife.

Go Nyamišwa go Atile

Ka mohlala, nakong ya ntwa e šoro kua dinageng tša Balkan ka bo-1990, Lekgotla la tša Polokego la Ditšhaba tše Kopanego le ile la tsebatša gore toropo ya Bosnia ya Srebrenica ke “lefelo leo le šireletšegilego.” Seo se ile sa bonagala e le kgonthišetšo e ka botwago ke batho ba ditšhaba-tšhaba. Bafaladi ba dikete ba ma-Moseleme bao ba bego ba le Srebrenica ba be ba nagana bjalo. Lega go le bjalo, mafelelong, kholofetšo ya lefelo la botšhabelo leo le šireletšegilego e ile ya ba ya lefeela. (Psalme 146:3) Ka July 1995, madira a tlhaselo a ile a fo phaela madira a United Nations ka thoko gomme a šwahlela toropo yeo. Ma-Moseleme a ka godimo ga 6 000 a ile a nyamelela gomme baagi bao ba sa itlhamago ba ma-Moseleme ba ka bago bonyenyane 1 200 ba ile ba bolawa.

Sebopego se sengwe le se sengwe sa bophelo se tletše ka dikholofetšo tšeo di sa phethagatšwego. Batho ba ikwa ba hlalefeditšwe ka “ditiragalo tše dintši tša maaka le tša boradia tša tša papatšo” tšeo di ba imelago lehono. Ba ngennwe moko ke “dikholofetšo tšeo di sa phethagatšwego tša bo-radipolitiki ba dikete bao ba nyakago ditulo.” (The New Encyclopædia Britannica, Bolumo 15, letlakala 37) Baetapele ba bodumedi ba ba botwago bao ba holofetšago go hlokomela mehlape ya bona ba e swara gampe ka mokgwa o boifišago kudu. Gaešita le medirong e swanago le ya tša thuto le ya tša kalafo—yeo e swanetšego go bonagatša kudu kwelobohloko le go tshwenyega ka ba bangwe—ba bangwe ba ile ba nyamiša bao ba lego tlhokomelong ya bona gotee le go ba swara gampe goba gaešita le go ba bolaya. Ga go makatše ge Beibele e re lemoša gore re se ke ra bota lentšu le lengwe le le lengwe!—Diema 14:15.

 Dikholofetšo Tšeo di Phethagatšwago

Ke therešo gore batho ba bantši ba phethagatša dikholofetšo tša bona, ka dinako tše dingwe ka go dira boikgafo bjo bogolo kudu. (Psalme 15:4) Mantšu a bona ke tlamo go bona gomme ba a a phelela. Ba bangwe ba tloga ba nyaka go phethagatša dikholofetšo tšeo ba di dirago ka maikemišetšo a mabotse kudu. Ba ikemišeditše e bile ba rata go dira seo ba se holofetšago eupša ba fo palelwa ke go dira bjalo. Maemo a ka šitiša gaešita le dithulaganyo tšeo di dirilwego ka maikemišetšo a mabotse kudu.—Mmoledi 9:11.

Ka lebaka le ge e le lefe, selo sa kgonthe ke gore batho ba bantši ba hwetša go le thata go bota dikholofetšo tša motho le ge e le ofe. Ka gona go rotoga potšišo e rego: Na go na le dikholofetšo tšeo re ka di botago? Ee. Re ka bota dikholofetšo tšeo di hwetšwago ka Lentšung la Modimo e lego Beibele. Ke ka baka la’ng o sa hlahlobe seo sehlogo se se latelago se se bolelago tabeng ye? O ka dira phetho, go etša ge ba bangwe ba šetše ba e dirile, ya gore re ka bota dikholofetšo tša Modimo e le ka kgonthe.

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 3]

AP Photo/Amel Emric