Kamoo o ka Kgotsofatšago Dinyakwa tša Gago tša Moya

U.S.News & World Report e re: “Ngwaga-someng o fetilego, dihlogo tša ka godimo ga tše 300 tše di ngwadilwego mabapi le tema yeo e kgathwago ke boemo bja go sekamela bodumeding lefelong la mošomo—go tloga go Jesus CEO go ya go The Tao of Leadership—di dirile gore mabenkele a dipuku a tlale wa go falala.” Tshekamelo ye e fo ba ponagatšo ya therešo ya gore dinageng tše dintši tšeo di atlegilego ka dilo tše di bonagalago, go na le tlala e golago ya go nyaka tlhahlo ya moya bophelong. Ge o hlalosa mabapi le se, makasine wa tša kgwebo wa Training & Development o re: “Nakong ye yeo go yona thekinolotši e tlago go ba e tutuetša dibopego ka moka tša maphelo a rena, re tsoma tlhaloso e tseneletšego,  morero le kgotsofalo e kgolo ya motho ka noši.”

Lega go le bjalo, ke kae moo o ka hwetšago tlhahlo e kgotsofatšago ya moya? Nakong e fetilego, batho ba be ba lebelela go bodumedi bjo bo rulagantšwego gore bo ba thuše go hwetša “tlhaloso e tseneletšego” le “morero” bophelong. Lehono, ba bantši ba tlogetše bodumedi bjo bo rulagantšwego. Training & Development e re, go nyakišiša ka ga balaodi le baokamedi ba phagamego go utollotše gore “batho ba bona phapano e feletšego magareng ga bodumedi le go sekamela dilong tša moya. Bao ba arabetšego nyakišišong ye ba be ba lebelela bodumedi e le “bjo bo se nago kgotlelelo le bjo bo bakago dikarogano,” mola boemo bja moya bo lebelelwa e le “bjo bo apareditšego le bjo bo akaretšago batho ka moka.”

Bafsa ba bantši ba ditšhabeng tšeo e sego tša badumedi, tše bjalo ka Australia, New Zealand, United Kingdom le Yuropa, ka mo go swanago ba bona phapano magareng ga bodumedi le boemo bja moya. Moprofesara Ruth Webber, ge a ngwala ka go Youth Studies Australia, o re: “Bafsa ba bantši ba dumela go Modimo goba go matla a mohuta o itšego ao a phagametšego a tlhago eupša ga ba lebelele kereke e le ya bohlokwa goba e le yeo e ba thušago go bontšha boemo bja bona bja moya.”

Bodumedi bja Therešo bo Kgothaletša go Sekamela Dilong tša Moya

Pono ye ya go belaela bodumedi ke yeo e kwešišegago. Mekgatlo e mentši ya bodumedi e tšea karolo ka mo go tseneletšego mererong e mebe ya tša dipolitiki le boikaketšing bja boitshwaro gomme e thankgetše ka madi a se nago molato go tšwa dintweng tše dintši tša bodumedi. Lega go le bjalo, ge ba dutše ba tlogela mekgatlo ya bodumedi yeo e šilafaditšwego ke boikaketši le boradia, ba bangwe ba dirile phošo ya go tlogela le Beibele, yeo ba naganago gore e dumelela mekgwa e bjalo.

Ge e le gabotse, Beibele e sola boikaketši le go hloka molao. Jesu o boditše baetapele ba bodumedi ba mehleng ya gagwe gore: “Le ba madi-mabe lena ba-mangwalô le bafarisei, lena baikaketši, ka xobane Le swana le mabitla a a takilwexo ka phêpa, a a bôxêxaxo ka ntlê, mola ka xare à tletše marapô a bahu le makxapa fêla. Le lena Le byalo; xe batho ba Le bôna ba re Le baloki, mola ka teng Lè tletše boikaketši le bokxôpô.”—Mateo 23:27, 28.

Go oketša moo, Beibele e kgothaletša Bakriste gore ba se tšee lehlakore ditabeng ka moka tša dipolitiki. Go e na le go kgothaletša badumedi gore ba bolayane, e laela gore ba swanetše go ikemišetša go hwelana. (Johane 15:12, 13; 18:36; 1 Johane 3:10-12) Go e na le go ba “bjo bo se nago kgotlelelo le bjo bo bakago dikarogano,” bodumedi bja therešo, bjo bo theilwego Beibeleng, bo “akaretša batho ka moka.” Moapostola Petro o itše: “Modimo xa a bebe motho. Anthe dithšabeng ka moka ó kxahlwa ke ba ba mmoifaxo, xe ba dira tše di lokilexo.”—Ditiro 10:34, 35.

Beibele—Tlhahlo e ka Botwago e Išago Bophelong bjo Bobotse bja Moya

Beibele e re botša gore batho ba bopilwe ka seswantšho sa Modimo. (Genesi 1:26, 27) Le ge se se sa bolele gore ba swana le Modimo ka sebopego sa mmele, ge e le gabotse se bolela gore batho ba na le bokgoni bja go bonagatša dika tša semelo sa Modimo, go akaretša le bokgoni bja go sekamela dilong tša moya.

Ka ge boemo bo le ka mokgwa wo, ke mo go kwešišegago go dumela gore Modimo o be a tla re nea gape le mokgwa wa go kgotsofatša dinyakwa tša rena tša moya, gotee le tlhahlo e swanetšego yeo ka yona re ka hlaolago magareng ga seo se re holago moyeng le seo se re gobatšago moyeng. Go etša ge Modimo a bopile mebele ya rena e e-na le tshepedišo e hlamilwego gabotse kudu ya go re phemela malwetšing, yeo e lwantšhanago le malwetši le go re thuša gore re dule re phetše gabotse, o re hlamile gape le ka letswalo, goba lentšu le le bolelago le rena ka teng, leo le ka re thušago go dira diphetho tše di swanetšego gomme ra phema mekgwa yeo e re gobatšago nameng le moyeng. (Ba-Roma 2:14, 15) Bjalo ka ge re tseba, e le gore tshepedišo ya rena ya go re phemela malwetšing e šome, e swanetše go fepša gabotse. Ka mo go swanago, go re letswalo la rena le šome, re swanetše go le fepa ka dijo tša moya tše di nago le phepo.

Ge a hlaola mohuta wa dijo tšeo di tla re bolokago re phetše gabotse moyeng, Jesu o itše: “Motho xa a phele ka boxôbê fêla ó phela ka mantšu ohle a a tšwaxo molomong wa Modimo.” (Mateo 4:4) Mantšu a Jehofa a ngwadilwe ka Lentšung la  gagwe e lego Beibele, gomme a “hola . . . ka xo ruta, le ka xo kxodiša le xo sokolla, le ka xo iša tokong.” (2 Timotheo 3:16) Ka gona, ke boikarabelo bja rena gore re dire boiteko bja go ja dijo tšeo tša moya. Go fihla bokgoleng bja gore re tsebe Beibele gomme re leke go diriša melao ya yona ya motheo maphelong a rena, go fihla bokgoleng bjoo re tla holega moyeng le nameng.—Jesaya 48:17, 18.

Na go Swanelwa ke Boiteko?

Ke therešo gore go tšea nako go kaonefatša bophelo bja rena bjo bobotse bja moya ka go bala Beibele; ka ge nako e bonagala e le selo seo se sa hwetšagalego gabonolo ka mo go oketšegago. Eupša meputso ya gona ke yeo e swanelwago ke boiteko! Theetša kamoo batho ba bangwe ba ba rutegilego bao ba dulago ba swaregile ba hlalosago lebaka leo ka lona go ipha nako ya go hlokomela bophelo bja bona bjo bobotse bja moya go lego bohlokwa go bona.

Marina yo e lego ngaka ya tša kalafo, o re: “Le ka mohla ga se ka ka ka tloga ke nagana ka boemo bja-ka bja moya go ba go fihla ge ke thoma go šoma sepetlele gomme ke thoma go kgongwa ka mo go tseneletšego ke go tlaišega ga ba bangwe. Ke moka ke ile ka lemoga gore ke be ke swanetše go ela hloko le go kgotsofatša senyakwa sa-ka sa moya ge e ba ke be ke nyaka go hwetša kgotsofalo le khutšo, ka ge lebelo leo bophelo bo sepelago ka lona gotee le go nyakega ga go hlokomela dilo tšeo di tshwenyago batho e ka ba tše di imelago go motho yo a šomago mošomo wa-ka.

“Ga bjale ke ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. Thuto ye e nthuša go hlahloba ditiro tša-ka le maikemišetšo a-ka ka tsela e nago le mohola le go tlwaetša tsela yeo ke naganago ka yona gore e be e swanetšego, e le gore ke kgone go boloka bophelo bja-ka bo leka-lekane. Ke tloga ke hwetša kgotsofalo e kgolo mošomong wa-ka wa boiphedišo. Eupša ke thuto ya-ka ya Beibele yeo e kaonefaditšego bophelo bja-ka bjo bobotse bja maikwelo, ka go nthuša go laola maikwelo a sa swanelago, go fokotša kgateletšego, le gore ke se sa fela pelo kudu gotee le go kwela batho bohloko. Le gona go diriša melao ya motheo ya Beibele go hotše lenyalo la-ka. Sa bohlokwa kudu, ke tseba Jehofa le go thabela ka tsela e nyenyane go elela ga moya wa gagwe ka bolokologi, e lego seo se neilego bophelo bja-ka morero o mogolo.”

Nicholas yo e lego mohlami wa dipolane tša meago, o re: “Pele ke ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa, ke be ke se na kgahlego dilong tša moya. Pakane ya-ka e nnoši bophelong e be e le go atlega modirong wo ke o kgethilego. Thuto ya-ka ya Beibele e nthutile gore go na le mo gontši bophelong le gore go dira thato ya Jehofa go tliša lethabo la kgonthe le leo le swarelelago.

“Mošomo wa-ka wa boiphedišo o ntlišetša maikwelo a kgotsofalo, eupša ke Beibele yeo e nthutilego bohlokwa bja go boloka bophelo e le bjo bonolo ka go lebiša tlhokomelo dilong tša moya. Ka go dira bjalo, nna le mosadi wa-ka re ile ra efoga dikgateletšo tše dintši tšeo di tlišwago ke mokgwa wa bophelo wo o sekametšego dilong tše di bonagalago. Le gona re ikhweleditše bagwera ba bantši ba kgonthe ka go gwerana ga rena le bao ba nago le pono e swanago ya moya ka bophelo.”

Vincent yo e lego ramolao, o re: “Mošomo o mobotse wa boiphedišo o ka tliša kgotsofalo e itšego. Lega go le bjalo, ke lemogile gore go na le mo gontši mo go nyakegago gore o hwetše  lethabo le kgotsofalo. Pele nka tseba seo Beibele e se rutago tabeng ye, ke gopola ke tlelwa ke go se be ga bophelo le morero ka mo go feletšego—go belegwa, go gola, go nyala, go šoma mošomong e le gore o hwetše tše di nyakegago tša boiphedišo bakeng sa go godiša bana ba gago, go ba tlwaetša gore ba latele modikologo wona wo o swanago tlwaa wa bophelo, gomme mafelelong go tšofala le go hwa.

“E bile feela ka morago ga go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa moo ke ilego ka hwetša dikarabo tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tša-ka mabapi le morero wa bophelo. Thuto ya-ka ya Beibele e nthušitše gore ke tsebe Jehofa e le motho le gore ke hlagolele lerato le le tseneletšego la go mo rata. Se se nnea motheo wa go boloka pono ya bophelo bjo bobotse bja moya ge ke dutše ke leka go phela bophelo bja-ka ka go dumelelana le seo ke tsebago gore ke morero wa gagwe. Ga bjale, bobedi nna le mosadi wa-ka re kgotsofatšwa ke go tseba gore re diriša maphelo a rena ka tsela e nago le morero kudu ka mo go ka kgonegago.”

Le wena o ka hwetša maikwelo a go ba le morero bophelong ka go bala Beibele. Dihlatse tša Jehofa di thabela go go thuša. Go swana le Marina, Nicholas le Vincent, o ka hwetša kgotsofalo yeo e tšwago go ithuteng ka Jehofa le merero ya gagwe bakeng sa batho ka kakaretšo le bakeng sa gago ka noši. O ka se hwetše feela lethabo la go kgotsofatša dinyakwa tša gago tša moya ga bjale eupša gape o tla hwetša tebelelo ya go thabela bophelo bjo bo sa felego o le boemong bjo bobotse bja tša maphelo—e lego tebelelo yeo e hwetšagalago feela go bao ba “lemogago dinyakwa tša bona tša moya.”—Mateo 5:3, NW.

Tsela e nngwe ya go hlagolela boemo bja rena bja moya ke ka thapelo. Jesu o ile a ipha nako ya go ruta barutiwa ba gagwe kamoo ba swanetšego go rapela ka gona, ka go ba ruta seo ka tlwaelo se bitšwago Thapelo ya Morena. Thapelo yeo e bolela’ng go wena lehono? E ka go hola bjang? O tla hwetša dikarabo dihlogong tše pedi tše di latelago.

[Caption on page 6]

Marina

[Caption on page 7]

Nicholas

[Caption on page 7]

Vincent