Itiše Malebana Le Bofora
Itiše Malebana Le Bofora
“Le phafoxê xore xo se bê le e a kaxo Le thopa . . . ka xo Le fora ka mafêla.”—BA-KOLOSE 2:8.
1-3. (a) Ke mehlala efe yeo e bontšhago gore bofora bo khukhuneditše mo e nyakilego go ba dibopegong ka moka tša bophelo bja letšatši le letšatši? (b) Ke ka baka la’ng re se ra swanela go makatšwa ke bofora bjo bo lego lefaseng?
“KE BA ba kae ba lena bao ba sa kago ba botšwa maaka ke motho yo ba mo thušago?” Nywageng e mmalwa e fetilego, moprofesara wa tša molao o ile a dira nyakišišo ka go botšiša potšišo yeo. Karabelo e bile efe? O hlalosa gore: “Gare ga bo-ramolao ba dikete, ke o tee feela yo a sa kago a botšwa maaka ke motho yo a mo thušago.” Ka baka la’ng? “Ramolao yo o be a sa tšwa go thoma go šoma femeng e kgolo gomme o be a se a tšwa a bolela le motho yo a nyakago thušo.” Phihlelo ye e bontšha therešo e nyamišago—go bolela maaka le bofora ke dilo tšeo di tlwaelegilego lefaseng la lehono.
2 Bofora bo tla ka dibopego tše dintši gomme bo khukhuneditše mo e nyakilego go ba dibopegong ka moka tša bophelo bja mehleng yeno. Dipego tša mekero ya ditaba di tletše ka mehlala—bo-radipolitiki ba bolela maaka ka ditiro tša bona, bo-ramatlotlo le bo-ramolao ba feteletša mašokotšo a bona a kgwebo, babapatši ba aroša bareki, balatofatši ba hlalefetša dikhamphani tša di-inšuranse, ge re bolela feela tše sego kae. Ke moka go na le bofora bja bodumedi. Baruti ba aroša mašaba a batho ka go ruta dithuto tša maaka, tše bjalo ka go se hwe ga moya, mollo wa dihele le Boraro botee.—2 Timotheo 4:3, 4.
3 Na re swanetše go makatšwa ke bofora bjo ka moka? Le gatee. Beibele e lemošitše mabapi le ‘mehla ya bofelo’ gore: “Batho ba babe le baaroši, bobe bya bôná bo tlo fêla bò xola bò e-ya, bà fora ba bangwê, le bôná bà forwa.” (2 Timotheo 3:1, 13) Bjalo ka Bakriste, re swanetše go phafogela dikgopolo tše di timetšago tšeo di ka re arošago therešong. Go na le dipotšišo tše pedi tšeo di fo go itlela: Ke ka baka la’ng bofora bo atile gakaakaa lehono, gomme re ka itiša bjang malebana le go forwa?
Ke ka Baka La’ng go E-na le Bofora bjo Bontši Gakaakaa Lehono?
4. Beibele e hlalosa bjang lebaka leo ka lona bofora bo atilego lefaseng le?
4 Beibele e hlalosa ka mo go kwagalago lebaka leo ka lona bofora bo atilego lefaseng le. Moapostola Johane o ngwadile gore “lefase ka moka le rapaletše bobeng [“go yo mobe,” NW].” (1 Johane 5:19) “Yo mobe” yoo ke Sathane Diabolo. Jesu o boletše mabapi le yena gore: “Xobane mo xo yêna therešô xa e yo’. Xe a bolêla maaká, ó bolêla tša xaxwe; xobane ké yêna moaketši le rra-xo-moaketši.” Ka gona, na go a makatša gore lefase le le bonagatša moya, mekgwa le dika tša bofora tša mmuši wa lona?—Johane 8:44; 14:30; Ba-Efeso 2:1-3.
5. Sathane o matlafaditše bjang maiteko a gagwe a bofora nakong ye ya bofelo, gomme o hlasetše bomang ka mo go kgethegilego?
5 Mo nakong ye ya bofelo, Sathane o matlafaditše maiteko a gagwe. O lahletšwe lefaseng. O a tseba gore nako ya gagwe ke e kopana, gomme o “tuka boxale ka kudu.” Ka ge a ikemišeditše go fediša batho ba bantši kamoo a ka kgonago ka gona, o ‘timetša lefase ka moka la batho.’ (Kutollo 12:9, 12) Sathane ga se mofori yo a dirago bjalo ka sewelo. Go e na le moo, ga a goge maoto maitekong a gagwe a go aroša batho. * O diriša mokgwa o mongwe le o mongwe wa go fora wo a nago le ona—go akaretša go fora-foretša le boradia—gore a foufatše dikgopolo tša bao ba sa dumelego le go ba bea kgole le Modimo. (2 Ba-Korinthe 4:4) Nkgwete ye ya bofora e ikemišeditše ka mo go kgethegilego go metša bao ba rapelago Modimo “ka môya le ka xo rereša.” (Johane 4:24; 1 Petro 5:8) Ge e le gabotse, le ka mohla o se ke wa lebala gore Sathane o boletše gore: ‘Nka aroša motho le ge e le ofe go Modimo.’ (Jobo 1:9-12) Anke re eleng hloko a mangwe a “makatika a bofora” a Sathane le kamoo re ka itišago malebana le ona.—Ba-Efeso 6:11, Jewish New Testament.
Itiše Malebana le Bofora bja Bahlanogi
6, 7. (a) Ke boipolelo bofe bjoo bahlanogi ba ka bo dirago? (b) Mangwalo a bontšha bjang ka mo go kwagalago seo bahlanogi ba se nyakago?
6 Sathane ke kgale a diriša bahlanogi maitekong a gagwe a go aroša bahlanka ba Modimo. (Mateo 13:36-39) Bahlanogi ba ka ipolela gore ba rapela Jehofa le gore ba dumela Beibele, eupša ba gana karolo e bonagalago ya mokgatlo wa gagwe. Ba bangwe ba bile ba boela dithutong tšeo di sa hlomphego Modimo tša “Babele o moxolo,” mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka. (Kutollo 17:5; 2 Petro 2:19-22) Ka tlase ga pudulelo ya Modimo, bangwadi ba Beibele ba ile ba diriša mantšu a matla bakeng sa go pepentšha mekgwa ya bohlanogi.
7 Bahlanogi ba nyaka’ng? Ba bantši ga ba kgotsofalele go tlogela tumelo yeo mohlomongwe ba kilego ba e lebelela e le ya therešo. Gantši ba nyaka go sepela le ba bangwe. Go e na le gore ba yo itirela barutiwa, bahlanogi ba bantši ba nyaka gore ba “xôxê barutiwa [e lego barutiwa ba Kriste] ba tloxê le bôná.” (Ditiro 20:29, 30) Moapostola Paulo o ile a bolela temošo ye e akgofilego mabapi le barutiši ba maaka: “Le phafoxê xore xo se bê le e a kaxo Le thopa.” (Ba-Kolose 2:8) Na se ga se hlalose seo bahlanogi ba bantši ba lekago go se dira? Ka go swana le motho yo a swarago mohlaselwa wa gagwe yo a sa lemogego gomme a mo iša kgole le lapa la gabo, bahlanogi ba hlasela bao ka phuthegong ba nago le tshekamelo ya go ba bota, ba nyaka go ba iša kgole le mohlape.
8. Bahlanogi ba diriša mekgwa efe bakeng sa go fihlelela boikemišetšo bja bona?
8 Bahlanogi ba diriša mekgwa efe e le gore ba fihlelele boikemišetšo bja bona? Gantši ba diriša dipolelo tše di kgopamego, ditherešo tše di sa felelago le maaka a matala. Jesu o tsebile gore balatedi ba gagwe ba be ba tla ba bahlaselwa ba bao ba tlago go ba “phara ka bobe ka moka ka maaká.” (Mateo 5:11) Baganetši ba bjalo ba bašoro ba be ba tla bolela seo e sego therešo ka maikemišetšo a go fora ba bangwe. Moapostola Petro o ile a lemoša ka bahlanogi bao ba bego ba tla diriša “dipolêlô tša maanô,” ba phatlalatša “dithutô tša xo iphora” le go ‘retolla Mangwalo’ bakeng sa go fihlelela merero ya bona. (2 Petro 2:3, 13; 3:16) Ka manyami, bahlanogi ba a atlega go ‘phekgoleng tumelo ya ba bangwe.’—2 Timotheo 2:18.
9, 10. (a) Re ka itiša bjang malebana le go forwa ke bahlanogi? (b) Ke ka baka la’ng re sa tshwenyege ge e ba kwešišo ya rena mabapi le morero wa Modimo e swanetše go kaonefatšwa?
9 Re ka itiša bjang malebana le go forwa ke bahlanogi? Ka go ela hloko keletšo e tšwago ka Lentšung la Modimo yeo e rego: “Le phafoxêlê ba ba diraxo dikxaoxanô le dikxopišô, bà xana thutô ye Le e rutilwexo. Le ba široxêlê.” (Ba-Roma 16:17) Re ‘ba širogela’ ka go gana ka go lebanya ditsela tša bona tša go nea mabaka—e ka ba e le seo ba re botšago sona ka go lebanya, ka dikgatišo tša bona goba ka Internet. Ke ka baka la’ng re gata mogato o bjalo? Sa pele, ke ka gobane Lentšu la Modimo le re laela gore re dire bjalo, gomme re holofela gore Jehofa ka mehla o re kganyogela tše botse.—Jesaya 48:17, 18.
10 Sa bobedi, re rata mokgatlo woo o re rutilego ditherešo tša bohlokwa tšeo di re hlaolago ka mo go bonagalago go Babele yo Mogolo. Ka nako e swanago, re lemoga gore tsebo ya rena ya go tseba morero wa Modimo ga se e phethagetšego; kwešišo ya rena e ile ya kaonefatšwa go theoša le nywaga. Bakriste bao ba botegago ka go se kwanantšhe ba thabela go emela Jehofa bakeng sa dikaonefatšo tše bjalo ka moka. (Diema 4:18) Go sa dutše go le bjalo, re ka se ke ra tlogela mokgatlo woo Modimo a thabelago go o diriša, ka gobane re bona bohlatse bjo bo bonagalago bja tšhegofatšo ya gagwe go wona.—Ditiro 6:7; 1 Ba-Korinthe 3:6.
Itiše Malebana le go Iphora
11. Ke ka baka la’ng batho ba sa phethagalago ba e-na le tshekamelo ya go iphora?
11 Batho bao ba sa phethagalago ba na le tshekamelo yeo Sathane a e dirišago kapejana—go iphora. Jeremia 17:9 e re: “Pelo ké yôna mmata-mâno-mabe, ké yôna lešaedi.” Le gona Jakobo o ngwadile gore: “Mang le mang e a lekwaxo, ó xokwa à xôxwa ke tumô ya xaxwe.” (Jakobo 1:14) Ge e le gabotse, ge e ba dipelo tša rena di gokwa, di ka re gokeletša sebeng, tša dira gore se bonagale e le seo se kgahlišago le seo se sego kotsi. Pono e bjalo ke ya bofora, ka gobane go ineela sebeng mafelelong go a senya.—Ba-Roma 8:6.
12. Ke ka ditsela dife re ka tanywago ke go iphora?
12 Go iphora go ka re tanya gabonolo. Pelo yeo e lego mmata-mano-mabe e ka lokafatša bothata bjo bogolo bja motho ka noši goba go lokafatša sebe se segolo. (1 Samuele 15:13-15, 20, 21) Le gona dipelo tša rena tšeo di lego tlalelong di ka nyaka ditsela tša go lokafatša boitshwaro bjo bo belaetšago. Ka mohlala, ela hloko taba ya boithabišo. Boithabišo bjo bongwe ke bjo bo agago le bjo bo thabišago. Lega go le bjalo, bontši bja seo lefase le le se neago—dipaesekopong le mananeong a thelebišene le ka go Internet—ke seo se lešago dihlong le seo se gobogilego boitshwarong. Go bonolo go ikgodiša gore re ka bogela boithabišo bjo bo gobogilego go se na kotsi le ge e le efe. Ba bangwe e bile ba bolela gore, “Ga bo tshwenye letswalo la-ka, ka gona bothata ke’ng?” Eupša batho ba bjalo ba a ‘iphoraforetša.’—Jakobo 1:22.
13, 14. (a) Ke mehlala efe ya Mangwalo yeo e bontšhago gore ga se ka mehla letswalo la rena e lego tlhahlo e ka botwago? (b) Re ka itiša bjang malebana le go iphora?
13 Re ka itiša bjang malebana le go iphora? Sa pele, re swanetše go gopola gore letswalo la motho ga se ka mehla le ka botwago. Ela hloko taba ya moapostola Paulo. Pele ga ge a ka ba Mokriste, o ile a tlaiša balatedi ba Kriste. (Ditiro 9:1, 2) Letswalo la gagwe le ka ba le ile la se ke la mo tshwenya ka nako yeo. Lega go le bjalo, go molaleng gore le be le fapošitšwe. Paulo o itše: “Tšeo ke di dirile kè sa tsebe, kè sešo ka ba modumedi.” (1 Timotheo 1:13) Ka gona taba ya gore boithabišo bjo itšego ga bo tshwenye matswalo a rena ka ntle le pelaelo ga se kgonthišetšo ya gore tsela ya rena ke e nepagetšego. Ke feela letswalo le lebotse leo le hlahlilwego gabotse ka Lentšu la Modimo leo e ka bago tlhahlo e ka botwago.
14 Ge e ba re tla phema go iphora, go na le ditšhišinyo tše di thušago tšeo re swanetšego go dula re di gopola. Itlhahlobe ka thapelo. (Psalme 26:2; 2 Ba-Korinthe 13:5) Go itlhahloba e le ka kgonthe go ka go bula mahlo e le gore o bone go nyakega ga gore o dire diphetogo tše itšego ponong ya gago goba ditseleng tša gago. Theeletša ba bangwe. (Jakobo 1:19) Ka ge go itlhahloba go e na le tshekamelo ya go tutuetšwa ke dikgopolo tša rena ka noši, ke ga bohlale gore re theetše mantšu ao a sa bebego sefahlego a Bakriste-gotee le rena bao ba godilego tsebong. Ge e ba o ikhwetša o dira diphetho goba o itshwara ka ditsela tšeo di belaetšago go badumedi-gotee le wena bao ba leka-lekanego le bao ba nago le phihlelo, o ka ipotšiša gore, ‘Na e ka ba e le gore letswalo la-ka ga se la tlwaetšwa gabotse goba gore pelo ya-ka e a mphora?’ Iphepe ka mehla ka Beibele le ka dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng. (Psalme 1:2) Go dira bjalo go tla go thuša gore o boloke dilo tšeo o di naganago, boemo bja gago bja kgopolo le maikwelo a gago di dumelelana le melao ya motheo ya Modimo.
Itiše Malebana le Maaka a Sathane
15, 16. (a) Sathane o diriša maaka afe maitekong a gagwe a go re fora? (b) Re ka phema bjang go forwa ke maaka a bjalo?
15 Sathane o diriša maaka a fapa-fapanego maitekong a gagwe a go re fora. O leka go re kgodiša gore dilo tše di bonagalago di tliša lethabo le kgotsofalo, lega go le bjalo gantši se se fapanego se itlhatsela e le sa therešo. (Mmoledi 5:9-11) O tla rata gore re dumele gore lefase le le kgopo le tla tšwela pele le le gona ka mo go sa felego, gaešita le ge go e na le bohlatse bjo bo bonagalago bja gore re phela “mehleng ya bofêlô.” (2 Timotheo 3:1-5) Sathane o kgothaletša kgopolo ya gore go phegelela mokgwa wa bophelo wa boitshwaro bjo bo gobogilego ga go na phošo, gaešita le ge batsomi ba maipshino gantši ba buna ditla-morago tšeo di nyamišago. (Ba-Galatia 6:7) Re ka phema bjang go forwa ke maaka a bjalo?
16 Holwa ke mehlala ya ka Beibeleng. Beibele e na le mehlala e lemošago ya batho bao ba ilego ba forwa ke maaka a Sathane. Ba ile ba rata dilo tše di bonagalago, ba se ke ba lebiša tlhokomelo dinakong tšeo ba bego ba phela go tšona goba ba ineela boitshwarong bjo bo gobogilego—ka moka tše tša feleletša ka ditla-morago tše di sa kgahlišego. (Mateo 19:16-22; 24:36-42; Luka 16:14; 1 Ba-Korinthe 10:8-11) Ithute go tšwa mehlaleng ya mehleng yeno. Ke mo go nyamišago gore ka dinako tše dingwe Bakriste ba bangwe ba lahlegelwa ke maikwelo a bona a go akgofa ga nako gomme ba thoma go dumela gore ba lahlegelwa ke selo se itšego se sebotse ge ba hlankela Modimo. Ba ka tlogela therešo e le gore ba phegelele bophelo bja seo go thwego ke maipshino. Lega go le bjalo, batho ba bjalo ba “matheleding,” ka gobane go se go ye kae ba tla lebeletšana le ditla-morago tša boitshwaro bja bona bja go se boife Modimo. (Psalme 73:18, 19) Ke gabohlale gore re ithute diphošong tša ba bangwe.—Diema 22:3.
17. Ke ka baka la’ng Sathane a bolela maaka a gore Jehofa ga a re rate e bile ga a re lebelele re le ba bohlokwa?
17 Go na le maaka a mangwe ao Sathane a a dirišitšego ka mo go atlegilego—maaka a gore Jehofa ga a re rate e bile ga a re lebelele re le ba bohlokwa. Sathane o bile le nywaga e dikete ya go ithuta batho ba sa phethagalago. O tseba gabotse gore go nyama go ka re nola moko. (Diema 24:10) Ka baka leo, o bolela maaka a gore ga re bohlokwa mahlong a Modimo. Ge e ba re ‘lahletšwe fase’ gomme ra kgodišega gore Jehofa ga a na taba le rena, re ka lekega gore re lahlele toulo. (2 Ba-Korinthe 4:9) Seo ke sona seo Mofori yo mogolo a se nyakago! Ka gona, re ka itiša bjang malebana le go forwa ke maaka a a Sathane?
18. Beibele e re kgonthišetša bjang ka lerato la Jehofa?
18 Naganišiša ka noši ka seo Beibele e se bolelago mabapi le lerato la Modimo ka rena. Lentšu la Modimo le diriša diswantšho tša kgonthe bakeng sa go re kgonthišetša gore Jehofa o re ela hloko le go re rata re le motho ka o tee ka o tee. O tšhela megokgo ya gago ka “sebyaneng,” e lego seo se bolelago gore o bona gotee le go gopola megokgo yeo o e tšholotšego ntweng ya gago ya go dula o botega. (Psalme 56:8) O a tseba ge ‘pelo ya gago e robegile’ gomme o kgaufsi le wena dinakong tše bjalo. (Psalme 34:18) O tseba se sengwe le se sengwe ka wena, go akaretša le palo ya ‘meriri ya hlogo ya gago.’ (Mateo 10:29-31) Go feta tše ka moka, Modimo o ile a “nea Morwa wa xaxwe e a tswetšwexo à nnoši” bakeng sa gago. (Johane 3:16; Ba-Galatia 2:20) Ka dinako tše dingwe, o ka hwetša go le thata go dumela gore mangwalo a bjalo a šoma go wena ka noši. Lega go le bjalo, re swanetše go kgolwa seo Jehofa a se bolelago. O nyaka gore re dumele gore ga a re rate feela re le sehlopha eupša gape o re rata re le motho ka o tee ka o tee.
19, 20. (a) Ke ka baka la’ng e le gabohlokwa go lemoga le go gana maaka a Sathane a gore Jehofa ga a go rate? (b) Molebeledi yo mongwe wa mosepedi o ile a thuša bjang bao ba nyamilego?
19 Lemoga gotee le go gana maaka. Ge e ba o tseba gore motho yo a itšego o bolela maaka, o ka itšhireletša malebana le go forwa. Ka mo go swanago, go tseba feela gore Sathane o nyaka gore o kgolwe maaka a gore Jehofa ga a go rate e ka ba thušo e matla. Ge a arabela sehlogong sa Morokami seo se ilego sa lemoša ka makatika a Sathane, Mokriste yo mongwe o itše: “Le ka mohla ga se ka ka ka lemoga gore Sathane o leka go diriša maikwelo a-ka bakeng sa go nnyamiša. Go tseba se go nnea matla a go fenya maikwelo a.”
20 Ela hloko phihlelo ya molebeledi wa mosepedi wa kua nageng ya Amerika Borwa. Ge a dira maeto a bodiši go badumedi-gotee le yena bao ba nyamilego, gantši o ba botšiša gore, ‘Na o dumela go Boraro botee?’ Gantši motho yo a nyamilego o araba ka gore ‘Ga go bjalo le gatee,’ ka go lemoga gore a ke a mangwe a maaka a Sathane. Ke moka mogolo yo wa mosepedi o tla botšiša gore, ‘Na o dumela go mollo wa dihele?’ Le gona mo gape karabo ke ya gore, ‘Ga go bjalo le gatee!’ Ke moka mogolo wa mosepedi o ba botša gore go na le maaka a mangwe a Sathane ao gantši a sa lemogegego. O lebiša tlhokomelo ya bona go letlakala 249 la puku ya Batamela Kgaufsi le Jehofa, * go serapa 21 seo se pepentšhago maaka a gore Jehofa ga a re rate re le motho ka o tee ka o tee. Molebeledi yo wa mosepedi o bega mafelelo a kgahlišago ka go thuša bao ba nyamilego go lemoga le go gana maaka a a Sathane.
Itšhireletše Malebana le Bofora
21, 22. Ke ka baka la’ng re se lefsifsing mabapi le makatika a Sathane a bofora, gomme re swanetše go ikemišetša go dira’ng?
21 Karolong ye ya mafelelo ya mehla ya bofelo, ga go makatše gore Sathane o tla tšwela pele go phatlalatša lephoto le legolo la maaka le bofora. Re leboga Jehofa gore ga se a re tlogela re le lefsifsing malebana le makatika a Sathane a bofora. Beibele le dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng tša “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” di pepentšha ka mo go kwagalago mekgwa e mebe ya Diabolo. (Mateo 24:45) Go tseba e sa le pele ka boemo go re thuša go itokišetša go lebeletšana le bjona ka katlego.—2 Ba-Korinthe 2:11.
22 Ka gona, anke re itišeng malebana le go nea mabaka ga bahlanogi. Anke re ikemišetšeng go phema moreo o sa bonagalego wa go iphora. Le gona anke re lemogeng le go gana maaka a Sathane ka moka. Ka go dira bjalo, re tla šireletša tswalano ya rena le ‘Modimo yo a botegago,’ yoo a hloilego bofora.—Psalme 31:5; Diema 3:32.
[Mengwalo ya ka tlase]
^ ser. 5 Mabapi le mohuta wa lediri leo le fetoletšwego e le ‘o a timetša’ go Kutollo 12:9, puku e nngwe ya ditšhupetšo e re, le “bontšha tiro e tšwelago pele yeo e fetogilego mokgwa.”
^ ser. 20 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.
[Dipotšišo tša Thuto]
[Caption on page 17]
O se ke wa iphora mabapi le boithabišo
[Caption on page 18]
E le gore o itiše malebana le go iphora, itlhahlobe ka thapelo, theeletša ba bangwe gomme o iphepe ka mehla ka Lentšu la Modimo
Na o a Gopola?
• Ke ka baka la’ng go e-na le bofora bjo bontši gakaakaa lefaseng lehono?
• Re ka itiša bjang malebana le go forwa ke bahlanogi?
• Re ka itiša bjang malebana le tshekamelo le ge e le efe ya go iphora?
• Re ka phema bjang go forwa ke maaka a Sathane?