Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ehudi o Roba Joko ya Mogateledi

Ehudi o Roba Joko ya Mogateledi

Ehudi o Roba Joko ya Mogateledi

YE KE pego ya kgonthe ya mabapi le go ba sebete le maano. E diregile nywageng e 3 000 e fetilego. Pego ya Mangwalo e thoma ka mantšu a rego: “Ba-Isiraele ba boêla ba dira tša xo befêla Morêna; Morêna a fa Egilone kxoši ya Moaba matla a buša Ba-Isiraele, ka xobane bà dira tše di bexo di befêla Morêna. Egilone a xwêrana le Ba-Amoni le Ba-Amaleke, ba tla ba fenya Ba-Isiraele, ba thopa motse wa melala. Ba-Isiraele ba bá ba fetša nywaxa e lesome le metšô e seswai bà loba Egilone kxoši ya Moaba.”—Baahlodi 3:12-14.

Tikologo ya ba-Moaba e be e le ka bohlabela bja Noka ya Jorodane le Lewatle le le Hwilego. Eupša ba be ba tshetše noka gomme ba dutše tikologong yeo e dikologilego Jeriko, e lego “motse wa melála,” gomme ba buša ba-Isiraele. (Doiteronomio 34:3) Kgoši ya ba-Moaba, e lego Egilone, “monna e a nonnexo xa-xolo,” o be a gapeletša ba-Isiraele gore ba tliše dibego tše boima le tšeo di lešago dihlong mo e nyakilego go ba ka nywaga-some e mebedi. (Baahlodi 3:17) Lega go le bjalo, go nyaka ga gagwe dibego go ile gwa bula sebaka sa go fediša mogateledi yo.

Pego e re: “Ké mo Ba-Isiraele ba naxo ba llêla Morêna. Morêna a ba tsošetša monamoledi, Ehudi morwa wa Gera monna wa xa Benyamini, wa lempôxošô; e be e le yêna yo Ba-Isiraele ba bexo ba iša dibexo ka yêna xo Egilone kxoši ya Moaba.” (Baahlodi 3:15) Jehofa o swanetše go ba a ile a kgonthišetša gore Ehudi o kgethelwa go iša dibego. Ga go bolelwe ge e ba a kile a dira modiro woo pele goba go se bjalo. Lega go le bjalo, tsela yeo Ehudi a ilego a lokišeletša seboka ka kelohloko ka gona le maano ao a ilego a a diriša di bontšha gore a ka ba a be a tlwaelane ka tsela e itšego le mošate wa Egilone gotee le go tseba seo a bego a ka se letela moo. Go tše ka moka, go diriša ga gagwe letsogo le letshadi e be e le gabohlokwa kudu.

Na e be e le Monna wa Segole Goba Mohlabani?

Ka Sehebere, lentšu “lempôxošô” le bolela ‘yo a sa kgonego go dira selo, segole goba yo a tlemilwego letsogo le letona.’ Na se se bolela gore Ehudi e be e le segole, mohlomongwe a golofetše ka letsogong le letona? Ela hloko seo Beibele e se bolelago ka “banna ba makxolo a šupaxo” bao ba bego ba diriša letsogo le letshadi bao ba tšwago molokong wa Benyamini. Baahlodi 20:16 e re: “Ba xo betša ka di-raxa-mabyê bà sa foše le bosesanyane bya moriri.” Go tloga go le molaleng gore ba be ba kgethilwe ka baka la bokgoni bja bona ntweng. Go ya ka diithuti tše dingwe tša Beibele, lentšu “lempôxošô” le hlalosa motho “yo a dirišago letsogo le letshadi gotee le le letona,” seo se bolelago gore ke motho yo a kgonago go diriša matsogo ka bobedi.—Baahlodi 3:15.

Ge e le gabotse, moloko wa Benyamini o be o tsebja kudu ka banna ba wona bao ba dirišago letsogo le letshadi. Dikoronika tša Pele 12:1, 2 e bolela ka ba-Benyamini gore “e be e le ba baxale ba ba bexo ba tlatša Dafida. E be e le ba xo swara borá, ba ba bexo ba betša ka se-raxa-mabyê ka le letona le ka la ntsôxôšô.” Puku e nngwe ya ditšhupetšo e bolela gore bokgoni bjo bo be bo ka fihlelelwa “ka go bofa matsogo a bana a ka go le letona—ka go rialo ‘ba se kgone go diriša letsogo le letona’—e le go ba tlwaetša bokgoni bja go diriša letsogo le letshadi.” Manaba a ba-Isiraele gantši a be a tlwaetšwa go lwa le bahlabani bao ba dirišago letsogo le letona. Ka go rialo, tlwaetšo e kgolo ya manaba e be e tla ba ya lefeela ge ka mo go sa letelwago ba be ba ka gahlana le mohlabani yo a dirišago letsogo le letshadi.

“Thopa” e Yago go Kgoši

Mogato wa pele wa Ehudi e be e le gore ‘a ithulele mphaka’—e lego tšhoša ya magale a mabedi yeo e bego e le e kopana ka mo go lekanego gore e ka utega ka tlase ga diaparo tša gagwe. A ka ba a be a letetše go phuruphutšwa. Ditšhoša gantši di be di hlomelwa ka lehlakoreng le letshadi la mmele, moo batho bao ba dirišago letsogo le letona ba ka kgonago go di khwamola ka go akgofa. Ka ge a be a diriša letsogo le letshadi, Ehudi o ile a uta sebetša sa gagwe ka “lehlakoreng la xaxwe la le letona, a [se] apeša ka diaparô tša xaxwe,” moo bahlapetši ba kgoši ba bego ba ka se phuruphutše gona. Ka gona, ka ntle le go dika-dika, o ile “a iša dibexô xo Egilone kxoši ya Moaba.”—Baahlodi 3:16, 17.

Ditaba ka botlalo tša mabapi le ditiragalo tšeo di diregilego mathomong kua lapeng la Egilone ga se tša ngwalwa. Beibele e fo bolela gore: “Ya re xe Ehudi a šetše a mo neetše dibexô, a xoma le batho ba ba bexo ba rwele dibexô.” (Baahlodi 3:18) Ehudi o išitše dibego, a sepela le bao ba bego ba rwele dibego go ya lefelong le le šireletšegilego kgojana le bodulo bja Egilone, gomme ka morago ga go ba botša gore ba sepele yena o ile a gomela morago. Ka baka la’ng? Na o be a sepela le banna bao gore ba mo šireletše, goba na e be e fo ba motlwae, goba na mohlomongwe o be a sepela le bona feela e le barwadi ba dibego? Le gona, na o be a nyaka gore ba sepele e le gore ba šireletše maphelo a bona pele a tšwela pele ka leano la gagwe? Go sa šetšwe seo a bego a se nagana, Ehudi ka sebete o ile a ikgata mehlala a nnoši.

“Xe ba tla mo xo bexo xo na le diswanthšô tša medimo kwa Giligala yena [Ehudi] a boêla xo Egilone a re: Ke Xo tletše le thopa, Kxoši!” Mangwalo ga a hlalose gore o kgonne bjang go tsena gape moo Egilone a bego a le gona. Na bahlapetši ba be ba sa swanela go mo gononela? Na ba be ba nagana gore mo-Isiraele o tee a ka se bee bophelo bja morena wa bona kotsing? Na go tla ga Ehudi a nnoši go ile gwa dira gore ba nagane gore o be a eka banna ba nageng ya gabo? Go sa šetšwe gore boemo e be e le bofe, Ehudi o be a nyaka go boledišana le kgoši thopeng, gomme o ile a dira seo.—Baahlodi 3:19.

Pego e buduletšwego e tšwela pele ka gore: “Ya ba xona Ehudi a mmatamêlaxô [Egilone]; xomme kxoši e be e dutše ka phapošing ya xodimo, mo xo bexo xo le phefyana; à dutše xôna-moo à le nnoši. Ehudi a re: Ke Xo tlela le malaeledi a Modimo.” Ehudi o be a sa bolele ka molaetša o bolelwago ka molomo o tšwago go Modimo. Seo Ehudi a bego a se naganne e be e le go diriša tšhoša ya gagwe. Kgoši e ile ya “tsoxa mo sedulong [ya] êma,” mohlomongwe e be e letetše go kwa molaetša o itšego go tšwa go modimo wa yona Kamosi. Ka ponyo ya leihlo, Ehudi o ile a khwamola sebetša sa gagwe gomme a hlaba Egilone mo mpeng. Go bonagala tšhoša e be e se na karolo e putlaganyago bogale le theku. Ka gona, “theku ya sobêla xotee le boxale; ’me makhura a apeša mphaka; . . . a o tloxêla ò phololetše ò tšwile ka maraxong [“gomme mantle a thoma go tšwa,” NW],” mohlomongwe ka lešoba la ntho goba ka go itaola go tšwa maleng a Egilone.—Baahlodi 3:20-22.

Go Tšhaba ka Ntle le Bothata

Ka ntle le go senya nako a ntšha tšhoša ya gagwe, “ya ba xôna a tšwêlaxo mathuding, a tswalêla mejakô ya ngwakô wa ka xodimo a tiiša. Ya re Ehudi a tšwile, bahlanka ba Egiloni ba tla, ba bôna mejakô ya ngwakô wa ka xodimo è tswaletšwe, ba re: O sa ikapešitše maoto ka mo ngwakong woo wa phefyana.”—Baahlodi 3:23, 24.

‘Mathudi’ ao Ehudi a tšwilego ka ona e be e le eng? Puku e nngwe ya ditšhupetšo e re: “Ga go tsebje seo se bolelwago ka go lebanya ke [lentšu le la Sehebere], eupša go šišintšwe gore e ka ba e be e le ‘sefero.’” Na Ehudi o ile a notlela mejako ka gare ke moka a sepela ka tsela e nngwe? Goba na o ile a notlela mejako ka ntle ka senotlelo seo a se tšerego go kgoši e hwilego? Ke moka na o ile a feta bahlapetši eka ga gwa direga selo? Mangwalo ga a hlalose. Lega go le bjalo, go sa šetšwe mokgwa le ge e le ofe woo Ehudi a o dirišitšego, bahlanka ba Egilone ga se ba ka ba gononela selo le ge e le sefe ka go akgofa ge ba hwetša mejako e notletšwe. Ba ile ba fo nagana gore kgoši e be e “sa ikapešitše maoto.”

Ge bahlanka ba kgoši ba be ba dika-dika, Ehudi o ile a tšhaba. Ke moka o ile a laela banna ba nageng ya gabo a re: “Nthšaleng nthaxo; Ba-Moaba, manaba a a lena Morêna o a xafetše diatleng tša lena.” Ka go thiba letšibogo la Jorodane ka bohlale, banna ba Ehudi ba ile ba tswalela tsela yeo e bego e dirišwa ke ba-Moaba bao ba bego ba tšhabela nageng ya gabo bona ba se na moetapele. Ka go rialo, “mohla woo [ba-Isiraele] ba bolaile Ba-Moaba ba e bexo e ka ba ba dikete tše lesome, ka moka e le banna ba bahlabani ba matla xwa se ké xwa phônyôkxa motho. Mohlang woo Ba-Moaba ba loba Ba-Isiraele; naxa ya fetša nywaxa e masome a seswai è iketlile.”—Baahlodi 3:25-30.

Dithuto Tšeo re ka Ithutago Tšona

Seo se diregilego mehleng ya Ehudi se re ruta gore go na le mafelelo a boifišago ge re dira dilo tše mpe mahlong a Jehofa. Ka lehlakoreng le lengwe, Jehofa o thuša bao ka boitsholo ba boelago go yena.

Maano a Ehudi a ile a atlega, e sego ka baka la bohlale bja gagwe goba ka baka la go fokola le ge e le gofe ga lenaba. Go phethagala ga merero ya Modimo ga se gwa ithekga ka maemo a batho. Lebaka le legolo leo le ilego la dira gore Ehudi a atlege e be e le gore o be a thekgwa ke Modimo ge a dutše a dira dilo ka go dumelelana le thato ya Gagwe e sa fenyegego ya go lokolla batho ba Gagwe. Modimo o ile a bea Ehudi e le moahlodi, gomme “ya re xe Morêna a ba beêla [batho ba gagwe] moahlodi, Yêna a êma le moahlodi yeo.”—Baahlodi 2:18; 3:15.