Go Phegelela Botho Lefaseng La Bonaba
Go Phegelela Botho Lefaseng La Bonaba
“Motho ó nkxahla ka botho [bja gagwe].”—DIEMA 19:22.
1. Ke ka baka la’ng go bontšha botho go ka ba thata?
NA O itebelela o le motho yo botho? Ge e ba go le bjalo, go phela lefaseng la lehono go ka ba thata. Ke therešo gore botho bo hlaolwa ka Beibeleng e le karolo ya “dienywa tša môya,” eupša ke ka baka la’ng go le thata gakaakaa go bontšha botho gaešita le dinageng tšeo go thwego ke tša Bokriste? (Ba-Galatia 5:22) Bjalo ka ge re bone sehlogong se se fetilego, ka boripana karabo e ka hwetšwa go seo moapostola Johane a se ngwadilego—lefase ka moka le laolwa ke motho wa moya yo a sego botho, Sathane Diabolo. (1 Johane 5:19) Jesu Kriste o ile a hlaola Sathane e le “mmuši wa lefase.” (Johane 14:30) Ka go rialo, lefase le le sekamela go ekišeng mmuši wa lona wa lerabele, yoo boemo bja gagwe bja kgopolo bo tsebjago ka boitshwaro bjo bo šoro.—Ba-Efeso 2:2.
2. Ke ditlhohlo dife tšeo di ka kgomago go bontšha ga rena botho?
2 Maphelo a rena a kgongwa ka tsela e šoro ge ba bangwe ba re swara ka mokgwa o sego botho. Go hloka botho go ka bontšhwa ke baagišani bao ba nago le lenyatšo, batho bao re sa ba tsebego bao ba se nago bogwera, gaešita le bagwera le ditho tša lapa tšeo ka dinako tše dingwe di ka dirago dilo ka go se nagane. Kgateletšo ya go dirišana le batho bao ba se nago boitshwaro le bao ba hlabago mašata le go rogana gantši e baka tlalelo. Go hloka botho mo go bjalo ga ba bangwe go ka re dira gore re ikwe re na le bonaba, le gona re ka nagana ka go lefeletša go hloka botho ka go hloka botho. Seo se ka ba sa lebiša mathateng a moya goba a tša maphelo.—Ba-Roma 12:17.
3. Ke mathata afe a magolo ao batho ba lebeletšanago le ona ao a lekago go rata ga bona go ba ba botho?
3 Maemo a lefase ao a gateletšago le ona a ka dira gore go bontšha botho go be thata. Ka mohlala, batho ka kakaretšo ba ikwa ba gateletšegile ka baka la ditšhošetšo le ditiro tša botšhošetši, gotee le kgonagalo ya go dirišwa ga dibetša-phedi goba dibetša tša nuclear ke dihlopha tše di fapa-fapanego tša setšhaba. Go oketša moo, batho ba dimilione ba a diila, ba phela ka dijo tše dinyenyane kudu, madulo, diaparo le tlhokomelo ya tša kalafo. Go bontšha botho e ba tlhohlo ge boemo bo bonagala bo sa holofetše.—Mmoledi 7:7.
4. Ke phetho efe e fošagetšego yeo ba bangwe ba ka bago le yona ge ba nagana ka go bontšha ba bangwe botho?
4 Motho a ka phetha gabonolo ka gore go bontšha botho e tloga e se selo se se tlago pele gomme e ka ba leswao la bofokodi. A ka ikwa a sa swarwa ka toka, kudu-kudu ge ba bangwe ba hlokomologa maikwelo a gagwe. (Psalme 73:2-9) Lega go le bjalo, Beibele e nea tlhahlo e nepagetšego bakeng sa rena ge e re: “Phetolô e bolêta e phohliša dipêfêlô; lentšu la xo fêrêlêla le tsoša boxale.” (Diema 15:1) Boleta le botho ke dibopego tše pedi tša dienywa tša moya tšeo di tswalanago kgaufsi gomme ke tšeo di šomago ge o lebeletšane le maemo a thata le ao a hlohlago.
5. Ke dikarolong dife tše dingwe tša bophelo tšeo go tšona botho bo nyakegago?
5 Ka ge go bontšha dienywa tša moya o mokgethwa wa Modimo go le bohlokwa kudu go rena bjalo ka Bakriste, re swanetše go ahla-ahla kamoo re ka bontšhago se sengwe sa dika tšeo—botho. Na go a kgonega go bontšha botho lefaseng la bonaba? Ge e ba go le bjalo, ke dikarolo dife tše dingwe tšeo go tšona re ka bontšhago gore ga re dumelele tutuetšo ya Sathane go gatelela botho bja rena, kudu-kudu maemong a gateletšago? Anke re ahla-ahleng ditsela tša go bontšha botho ka lapeng, lefelong la mošomo, sekolong, go baagišani ba rena, bodireding bja rena le gare ga badumedi-gotee le rena.
Go Bontšha Botho ka Lapeng
6. Ke ka baka la’ng botho e le bja bohlokwa gakaakaa ka lapeng, gomme bo ka bontšhwa bjang?
6 Dienywa tša moya di bohlokwa gomme di swanetše go hlagolelwa ka mo go tletšego e le gore re amogele tšhegofatšo ya Jehofa le tlhahlo ya gagwe. (Ba-Efeso 4:32) Anke re ahla-ahleng go nyakega ga gore ditho tša lapa di bontšhane botho. Ditirišanong tša letšatši le letšatši, monna le mosadi ba swanetše go bontšha moya o botho le wa go hlokomelana gotee le go o bontšha le baneng ba bona. (Ba-Efeso 5:28-33; 6:1, 2) Botho bjo bo bjalo bo swanetše go bonagala tseleng yeo ditho tša lapa di boledišanago ka yona, bana ba godiše le go hlompha batswadi ba bona gomme batswadi ba sware bana ba bona ka tsela e swanetšego. Akgofela go reta, diega go sola.
7, 8. (a) Ke boitshwaro bja mohuta ofe bjoo re swanetšego go bo phema ge e ba re tla bontšha botho bja kgonthe ka lapeng? (b) Poledišano e botse e tsenya letsogo bjang tlamong e tiilego ya lapa? (c) O ka bontšha botho bjang ka lapeng la gago?
7 Go ba ba botho go ba ka lapeng la gabo rena go akaretša go latela keletšo ya moapostola Paulo e rego: “Lahlang dilô tšeo ka moka, le boxale, le pefêlô, le bobe, le maroxa; le dipolêlô tša dihlong di se bê xôna melomong ya lena.” Letšatši le letšatši, malapa a Bakriste a swanetše go boledišana ka tsela ya tlhompho. Ka baka la’ng? Ka gobane poledišano e botse ke selo sa bohlokwa go malapa a tiilego le ao a phedilego gabotse. Ge go tsoga dingangišano, e le gore o okobatše thulano, leka go rarolla bothata go e na le gore o fenye ngangišano. Ditho tše di thabilego tša lapa di dira boiteko bja kgonthe bja go godiša botho le go naganelana.—Ba-Kolose 3:8, 12-14.
8 Botho ke seka se se lokilego gomme bo dira gore re nyake go direla ba bangwe botse. Ka gona, re nyaka go ba le mohola, bao ba naganelago le bao ba nago le thušo ka mokgwa wa go dumelelana le ditho tše dingwe tša lapa. Go nyakega boiteko bja motho ka o tee ka o tee gotee le bja sehlopha bakeng sa go bontšha mohuta wa botho bjo bo dirago gore lapa le be le botumo bjo bobotse. Ka baka leo, ba ka se hwetše tšhegofatšo ya Modimo feela eupša, ba tla godiša Modimo wa botho e lego Jehofa ka phuthegong le setšhabeng.—1 Petro 2:12.
Go Bontšha Botho Lefelong la Mošomo
9, 10. Hlalosa a mangwe a mathata ao a ka tšwelelago lefelong la mošomo, gomme o bolele kamoo a ka rarollwago ka botho.
9 Go Mokriste, mokgwa wa bophelo wa letšatši le letšatši mošomong o ka tliša tlhohlo ya go bontšha botho go bašomi-gotee le yena. Phadišano gare ga bathwalwa e ka lebiša tabeng ya gore mošomo wa motho o bewe kotsing ke mothwalwa-gotee le yena yo a dirago dilo ka boradia goba ka bohwirihwiri, ka go rialo a tšeela fase botumo bja motho yoo go mothwadi wa gagwe. (Mmoledi 4:4) Ga go bonolo go bontšha botho dinakong tše bjalo. Lega go le bjalo, go dula a gopola gore go ba yo botho gantši ke go dira selo se se nepagetšego, mohlanka wa Jehofa o swanetše go katana go fihla bokgoleng bjo a ka bo kgonago gore a rue bao go sego bonolo go dirišana le bona. Go bontšha boemo bja kgopolo bja go ba le taba go ka re thuša go dira se. Mohlomongwe o ka bontšha go tshwenyega ge e ba mošomi-gotee le wena a babja goba a e-na le ditho tša lapa tšeo di babjago. Gaešita le go botšiša matsogo go ka ba le mafelelo a mabotse mothong yo mongwe. Ee, Bakriste ba swanetše nyaka go godiša kwano le khutšo go fihla bokgoleng bjoo ba kgonago. Ka dinako tše dingwe mantšu a botho ao a bontšhago go ba le taba le go tshwenyega a tla thuša boemong bjoo.
10 Mabakeng a mangwe, mothwadi a ka gapeletša dikgopolo tša gagwe go bathwalwa ba gagwe gomme a ka nyaka gore yo mongwe le yo mongwe a tšee karolo tiragalong e itšego ya setšhaba goba go bina tiragalo yeo e sa thewago mangwalong. Ge e ba letswalo la Mokriste le sa mo dumelele go tšea karolo, se se ka lebiša go thulaneng le mothwadi wa gagwe. Ka nako yeo e ka fo se be gabohlale go bolela ka mo go tseneletšego mabapi le kamoo e tla bago mo go fošagetšego go dumelelana le dikganyogo tša mothwadi. Go feta moo, go bao ba sa dumelego ditumelong tša Bokriste, seo se dirwago se ka bonagala e le se se nepagetšego. (1 Petro 2:21-23) Mohlomongwe o ka hlalosa ka botho mabaka a gago a gore wena ka noši o se ke wa tšea karolo. O se ke wa lefetša dipolelo tša go kodutla ka dipolelo tša go kodutla. Ke mo go botse gore Mokriste a latele keletšo e botse ya Ba-Roma 12:18 e rego: “Xe xo kxônêxa ka thokô ya lena, Le phedišanê xa-botse le batho ka moka.”
Go Bontšha Botho Sekolong
11. Bafsa ba lebeletšana le ditlhohlo dife ge ba bontšha botho go bao ba tsenago le bona sekolo?
11 E ka ba tlhohlo ya kgonthe gore bafsa ba bontšhe botho go barutwana-gotee le bona. Bafsa gantši ba hlologela go amogelwa ke bao ba tsenago le bona ka klaseng. Bašemane ba bangwe ba itshwara ka tsela ya bošoro, ya go bontšha gore ke banna e le gore ba tšeelwe godimo ke barutwana ba bangwe, ba dira seo go fihla bokgoleng bja go ba bo-mphenyašilo go ba bangwe sekolong. (Mateo 20:25) Bafsa ba bangwe ba rata go kgahliša ba bangwe ka dithuto tša bona, dipapading goba medirong e mengwe. Ge ba kgantšha bokgoni bja bona, gantši ba swara bao ba tsenago le bona ka klaseng le barutwana ba bangwe ka tsela e sego botho, ba nagana ka mo go fošagetšego gore seo se ba dira gore e be bao ba phagamego ka tsela e itšego. Mokriste yo mofsa o swanetše go ela hloko gore ga a ekiše batho ba bjalo. (Mateo 20:26, 27) Moapostola Paulo o boletše gore “leratô xa le fêle pelo. Leratô ké le botho,” le gore lerato ga le “na xo ikxanthša, xa le ikxoxomoše.” Ka baka leo, Mokriste o ka tlase ga tlamo ya go kgomarela keletšo ya Mangwalo ditirišanong tša gagwe le bao a tsenago le bona sekolo, e sego ya go latela mohlala o mobe wa bao ba itshwarago ka tsela e sego botho.—1 Ba-Korinthe 13:4.
12. (a) Ke ka baka la’ng e ka ba tlhohlo gore bafsa e be ba botho go barutiši ba bona? (b) Bafsa ba ka lebelela go mang bakeng sa thušo ge ba gateletšwa gore e se be ba botho?
12 Le gona bafsa ba swanetše go swara barutiši ba bona ka botho. Barutwana ba bantši ba thabela go befediša barutiši ba bona. Ba nagana gore ke ba bohlale ge ba tšeela fase go hlompha barutiši ba bona ka go dira mediro yeo e tshelago melao ya sekolo. Ka ditšhošetšo, ba ka dira gore ba bangwe ba ba tlatše. Ge mofsa wa Mokriste a gana go dirišana le bona, a ka hlaselwa ka go kwerwa goba ka go gobošwa. Go lebeletšana le maemo a bjalo nakong ya nywaga ya go tsena sekolo go leka boikemišetšo bja Mokriste bja go bontšha botho. Lega go le bjalo, dula o gopola gore go bohlokwa gakaakang go ba mohlanka wa Jehofa yo a botegago ka go se kwanantšhe. Kgonthišega gore o tla go thekga ka go diriša moya wa gagwe dinakong tše tše thata bophelong.—Psalme 37:28.
Go Bontšha Botho go Baagišani
13-15. Ke’ng seo se ka šitišago go bontšha botho go baagišani, gomme ditlhohlo tše di ka fenywa bjang?
13 Go sa šetšwe gore o dula ka ntlong, foleteng goba lefelong le lengwe, o ka nagana ka ditsela tša go bontšha botho le go bontšha go tshwenyega ka katlego ya baagišani. Se le sona ga se ka mehla se lego bonolo.
14 Go thwe’ng ge e ba baagišani ba gago ba go kgetholla ka baka la morafe wa gago, botšhaba goba bodumedi? Go thwe’ng ge e ba ka dinako tše dingwe ba hloka boitshwaro goba ba go hlokomologa ka mo go feletšego? Ka ge o le mohlanka wa Jehofa, go bontšha botho go fihla bokgoleng bjo go kgonegago e tla ba mo go holago. O tla bonagala o le yo a lapološago ka mo go fapanego, o iša tumišo go Jehofa e le ka kgonthe—yo a beago mohlala wa botho. O ka se tsebe gore moagišani o tla fetoša boemo bja gagwe bja kgopolo neng ka baka la botho bja gago. A ka ba a ba moreti wa Jehofa.—1 Petro 2:12.
15 Botho bo ka bontšhwa bjang? Tsela e nngwe ke ka boitshwaro bjo bo beago mohlala ka lapeng, ge bohle ba bontšha dienywa tša moya. Baagišani ba ka lemoga se. Ka dinako tše dingwe, o ka kgona go direla moagišani wa gago tiro e botse. Gopola gore botho bo bolela go ba le kgahlego ya kgonthe ka katlego ya ba bangwe.—1 Petro 3:8-12.
Go Bontšha Botho Bodireding bja Rena
16, 17. (a) Ke ka baka la’ng botho e le bja bohlokwa bodireding bja rena bja phatlalatša? (b) Botho bo ka bontšhwa bjang dibopegong tše di fapa-fapanego tša bodiredi bja tšhemo?
16 Botho bo swanetše go bonagala bodireding bja rena bja Bokriste ge re dira boiteko bjo bo tseneletšego bja go fihlelela batho magaeng a bona, dikgwebong tša bona le mafelong a batho bohle. Re swanetše go gopola gore re emela Jehofa, yoo ka mehla e lego yo botho.—Ekisodo 34:6.
17 Ke’ng seo se akaretšwago maitekong a gago a go bontšha botho bodireding bja gago? Ka mohlala, ge o tšea karolo go neeng bohlatse setarateng, o ka bontšha botho ka go bolela ka bokopana le go ba yo a naganelago ge o boledišana le batho. Ditsejana tša maoto gantši ke tšeo di nago le leema-ema la batho, ka gona ela hloko gore o se ke wa thiba ditsejana tša maoto. Le gona, ge o nea bohlatse tšhemong ya kgwebo, bontšha botho ka go bolela ka bokopana, o gopola gore barekiši ba nyaka go thuša bareki.
18. Bohlale bo kgatha tema efe go bontšheng botho bodireding bja rena?
18 Bodireding bja ntlo le ntlo, diriša bohlale. O se ke wa dula nako e telele ka ntlong, kudu-kudu ge e ba boemo bja leratadima bo sa kgahliše. Na o ka kgona go lemoga ge motho a thoma go fela pelo goba gaešita le go tenwa ke go ba gona ga gago? Mohlomongwe Dihlatse tša Jehofa di etela batho leboelela tikologong ya geno. Ge e ba go le bjalo, bontšha go naganela ka mo go kgethegilego, ka mehla o be yo botho le yo a thabilego. (Diema 17:14) Leka go dumela lebaka la mong wa ntlo la go se theetše letšatšing leo. Gopola gore go na le kgonagalo e kgolo ya gore yo mongwe wa bana beno goba dikgaetšedi tša Bakriste a etele legaeng leo kgaufsinyane. Ge o gahlana le motho yo a se nago mekgwa, dira boiteko bjo bo kgethegilego bja go bontšha botho. O se ke wa phagamiša modumo wa lentšu goba go šošobanya sefahlego, eupša bolela ka moya o fodilego. Mokriste yo botho ga a nyake go rumola mong wa ntlo gore a tsene ntweng ya mantšu. (Mateo 10:11-14) Mohlomongwe ka letšatši le lengwe motho yoo o tla theetša ditaba tše dibotse.
Go Bontšha Botho Dibokeng tša Bokriste
19, 20. Ke ka baka la’ng go nyakega botho ka phuthegong, gomme bo ka bontšhwa bjang?
19 Le gona go bontšha botho go badumedi-gotee le rena ke gabohlokwa. (Ba-Hebere 13:1) Ka ge re le karolo ya borwarre bja lefase ka bophara, botho bo bohlokwa ditirišanong tša rena le ba bangwe.
20 Ge e ba phuthego e šiedišana Holo ya Mmušo le phuthego e tee, tše pedi goba go feta moo, ke gabohlokwa go dirišana ka botho le ba diphuthego tše dingwe, o ba nee seriti ditirišanong tša gago le bona. Phadišano ga e sepedišane le tirišano ge go tliwa tabeng ya go rulaganya dinako tša diboka le dilo tšeo di nyakegago tše bjalo ka go hlwekiša goba go tsošološa. E ba yo botho le yo a naganelago gaešita le ge go ka ba le go fapana ka dikgopolo. Ka tsela ye botho bo tla fenya, gomme ka kgonthe Jehofa o tla šegofatša kgahlego yeo o e bontšhago katlegong ya ba bangwe.
Tšwelang Pele go Bontšha Botho
21, 22. Ka go dumelelana le Ba-Kolose 3:12, boikemišetšo bja rena e swanetše go ba eng?
21 Botho ke seka seo se kgomago le go akaretša dilo tše dintši moo e lego gore bo tutuetša sebopego se sengwe le se sengwe sa maphelo a rena. Ka go rialo re swanetše go bo dira karolo ya bohlokwa ya semelo sa rena sa Bokriste. Go bontšha botho go ba bangwe e swanetše go ba mokgwa.
22 Anke ka moka ga rena re be ba botho go ba bangwe letšatši le letšatši gomme ka go rialo re le motho ka o tee ka o tee re diriše mantšu a moapostola Paulo a rego: “Lè le bahlaolwa ba Modimo, Lè le bakxêthwa le baratiwa, aparang kxauxêlô le botho le boikokobetšô le bolêta le xo se fêle pelo.”—Ba-Kolose 3:12.
[Dipotšišo tša Thuto]
[Caption on page 18]
Botho bjo bo bontšhwago ke bohle ka lapeng bo godiša botee le tirišano
[Caption on page 19]
O ka bontšha botho ge bolwetši bo hlasela mošomi-gotee le wena goba lapa la gagwe
[Caption on page 20]
Jehofa o thekga bao ka go se kwanantšhe ba bontšhago botho go sa šetšwe go kwerwa
[Caption on page 21]
Go thuša moagišani yo a nyakago thušo ke tiro ya botho
Na o a Gopola?
• Ke’ng seo se dirago gore go be thata gore Mokriste a bontšhe botho?
• Ke ka baka la’ng e le gabohlokwa go bontšha botho ka lapeng?
• Tše dingwe tša ditlhohlo tša go bontšha botho sekolong, mošomong le go baagišani ke dife?
• Hlalosa kamoo Bakriste ba ka bontšhago botho bodireding bja bona bja phatlalatša.