Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Ka ge moya o mokgethwa wa Modimo e se motho, re ka o nyamiša bjang?

E be e le moapostola Paulo yo a ngwadilego gore: “Le se kê la nyamiša Môya o mokxêthwa wa Modimo.” (Ba-Efeso 4:30) Ba bangwe ba nagana gore mantšu a ke sešupo sa gore moya o mokgethwa ke motho. Lega go le bjalo, dikgatišo tša “molaki e a bôtêxaxo” gantši di neile bohlatse bja Mangwalo le bja histori bja gore Bakriste ba pele ba be ba sa lebelele moya o mokgethwa e le motho goba e le modimo yo a lekanago le yo a Phagamego Kudu e le karolo ya seo se bitšwago Boraro botee. * (Luka 12:42) Ka gona Paulo o be a sa bolele ka moya o mokgethwa wa Modimo e le motho.

Moya o mokgethwa wa Modimo ke matla a gagwe a šomago ao a sa bonagalego. (Genesi 1:2) Jesu o be a tla kolobetša ka “môya-mokxêthwa,” go etša ge Johane a be a kolobetša ka meetse. (Luka 3:16) Ka Pentekoste ya 33 C.E., barutiwa ba ka bago 120 ba ile “ba tlala Môya-mokxêthwa”—go molaleng gore ba be ba sa tlala motho. (Ditiro 1:5, 8; 2:4, 33) Batho ba bjalo ba tloditšwego ba ile ba amogela kholofelo ya legodimong, gomme moya wa Modimo o ile wa ba hlahla bophelong bja go botega. (Ba-Roma 8:14-17; 2 Ba-Korinthe 1:22) Moya o be o tšweletša dienywa tša Modimo le go ba thuša go phema ‘mediro ya sebe ya nama’ yeo e bego e ka feleletša ka go se amogelwe ke Modimo.—Ba-Galatia 5:19-25.

Ge e ba re le bahlanka ba Modimo ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng, ga se ra tlotšwa ka moya o mokgethwa. Lega go le bjalo, re ka ba le tekanyo ya moya wa Modimo e lekanago le ya bao ba nago le kholofelo ya legodimong. Ka go rialo, le rena re ka nyamiša moya. Eupša re ka dira se bjang?

Ge e ba re be re ka hlokomologa keletšo ya Mangwalo yeo e ngwadilwego ka tlase ga tlhahlo ya moya o mokgethwa, re ka ba le mekgwa yeo e ka feleletšago ka sebe sa ka boomo malebana le moya, ra se sa amogelwa ke Jehofa, gomme mafelelong ra fedišwa. (Mateo 12:31, 32) Mohlomongwe re ka ba re se ra hlwa re dira sebe se segolo, eupša re ka ba re thoma go sepela tseleng e fošagetšego, yeo mafelelong e ka re lebišago tseleng e fapanego le yeo moya o re laetšago yona. Ka tlase ga maemo a bjalo, re tla ba re nyamiša moya o mokgethwa.

Ka gona, ke bjang re ka phemago go nyamiša moya wa Modimo? Ge e le gabotse re swanetše go laola megopolo ya rena le ditiro tša rena. Ka lengwalong la gagwe leo le yago go ba-Efeso, go kgaolo 4, moapostola Paulo o boletše ka go phema go sekamela dipolelong tšeo di sa botegego, go galefa ka nako e telele, bobodu le dipolelo tše di sa swanelago. Ge e ba re apere “motho e mofsa” eupša re sa dutše re itumelela go boela morago dilong tše bjalo, re tla ba re dira’ng? Re tla ba re dira dilo kgahlanong le keletšo ya Lentšu la Modimo yeo e buduletšwego ka moya e lego Beibele. Ka go dira se, re tla ba re nyamiša moya o mokgethwa.

Go Ba-Efeso kgaolo 5, re bala keletšo ya Paulo mabapi le go phema kganyogo e gobatšago ya go kganyoga bootswa. Le gona moapostola o kgothaletša badumedi-gotee le yena go phema boitshwaro bjo bo lešago dihlong le metlae e gobogilego. Ge e ba re sa nyake go nyamiša moya o mokgethwa wa Modimo, re swanetše go gopola se ge re kgetha boithabišo. Ke ka baka la’ng re swanetše go bontšha kgahlego dilong tše bjalo ka go bolela ka tšona, go bala ka tšona le go lebelela dipontšho tša tšona thelebišeneng goba lefelong le lengwe?

Ke therešo gore re ka nyamiša moya ka ditsela tše dingwe. Moya wa Jehofa o kgothaletša botee ka phuthegong, eupša anke re re re be re phatlalatša lesebo le le gobatšago goba go kgothaletša dihlotswana ka phuthegong. Na re tla be re sa šome kgahlanong le tlhahlo ya moya malebana le botee? Ka kakaretšo, re tla ba re nyamiša moya o mokgethwa, go etša bao ba ilego ba baka dihlotswana ka phuthegong ya Korinthe. (1 Ba-Korinthe 1:10; 3:1-4, 16, 17) Le gona re tla ba re nyamiša moya ge e ba re nyatša ka boomo banna bao ba kgethilwego ka moya ka phuthegong.—Ditiro 20:28; Juda 8.

Ka gona, go molaleng gore ke gabohlale go ela hloko boemo bja rena bja kgopolo le ditiro tša rena go ithekgile ka seo re tsebago se hlahlwa ke moya o mokgethwa go etša ge se bontšhwa ka Beibeleng le ka phuthegong ya Bokriste. Le gona, anke re ‘rapeleng re le ba moya o mokgethwa,’ re ikokobeletše tutuetšo ya wona gomme ka dinako tšohle re dire dilo tšohle ka go dumelelana le seo o se bolelago ka Lentšung la Modimo leo le buduletšwego. (Juda 20) Anke e be boikemišetšo bja rena gore le ka mohla re se ke ra nyamiša moya eupša ka dinako tšohle re hlahlwe ke wona e le go hlompha leina le le kgethwa la Jehofa.

Jesu Kriste o ile a bapetša go thatafalelwa ga mohumi ke go tsena Mmušong le kamela yeo e lekago go tsena ka lešobana la nalete. Na Jesu o be a bolela ka kamela ya kgonthe le ka nalete ya kgonthe?

Ditsopolo tša Mangwalo tše pedi go tše tharo tša mabapi le pego ye di tloga di swana. Go ya ka pego ya Mateo, Jesu o itše: “Mohumi xo tsêna mmušong wa maxodimo, xo kaone xe kxomo [“kamela,” PK] e re e tsêna ka lešobana la thšwana.” (Mateo 19:24) Ka mo go swanago, Mareka 10:25 e balega ka gore: “Mohumi, xo tsêna mmušong wa Modimo, xo kaone xe kxomo e re ke tsêna ka lešobana la thšwana.”

Dipuku tše dingwe tša ditšhupetšo di bolela gore “lešobana la thšwana” e be e le kgorwana yeo e bego e le ka go e nngwe ya dikgoro tše dikgolo tša Jerusalema. Ge e ba kgoro e kgolo e be e tswaletšwe bošego, e nyenyane e be e ka kgona go bulwa. Go dumelwa gore kamela e be e ka kgona go tsena ka yona. Na se ke seo Jesu a bego a se naganne?

Go bonagala go se bjalo. Go molaleng gore Jesu o be a bolela ka nalete ya go roka. Ka ge mehleng ya bogologolo go be go dirwa bobedi dinalete tša lerapo le tša tšhipi tikologong yeo, di swanetše go ba e be e le dilo tšeo di tlwaelegilego kudu tša ka lapeng. Luka 18:25 e tloša dipelaelo le ge e le dife ka mantšu a Jesu, ka gobane e mo tsopola a bolela gore: “Xobane, mohumi xo tsêna mmušong wa Modimo—xo kaone xe kxomo [“kamela,” PK] e ka re e tsêna ka lešobana la thšwana [“ya go roka,” NW].”

Barulaganyi ba fapa-fapanego ba dipukuntšu ba dumelelana le phetolelo ye ya “nalete ya go roka” go etša ge e hwetšwa ka go New World Translation. Lentšu la Segerika bakeng sa ‘nalete’ go Mateo 19:24 le Mareka 10:25 (rha·phisʹ) le tšwa go lediri leo le bolelago “go roka.” Le gona lentšu la Segerika leo le hwetšwago go Luka 18:25 (be·loʹne) le dirišitšwe bakeng sa go bolela ka nalete ya kgonthe yeo e dirišetšwago go bua. Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words e re: “Kgopolo ya gore ‘lešobana la nalete’ ke kgorwana e bonagala e le ya gona bjale; ga go na mohlala wa yona wa kgale. Pakane ya Morena mantšung a e be e le go bontšha go se kgonege ga se bathong e bile ga go nyakege gore re leke go bebofatša go thatafalelwa ga bona ka go bolela gore nalete e emela selo se sengwe e sego sedirišwa se se tlwaelegilego.”—1981, Bolumo 3, letlakala 106.

Ba bangwe ba šišinya gore ditemaneng tše “kamela” e swanetše go fetolelwa e le “thapo.” Mantšu a Segerika bakeng sa thapo (kaʹmi·los) le kamela (kaʹme·los) a a swana. Lega go le bjalo, lentšu la Segerika bakeng sa “kamela” e sego bakeng sa “thapo” le tšwelela go Mateo 19:24 ka mengwalong ya seatla ya Segerika ya Ebangedi ya Mateo (the Sinaitic, the Vatican No. 1209, and the Alexandrine). Go begwa gore mathomong Mateo o ngwadile Ebangedi ya gagwe ka Sehebere le gore a ka ba a ile a e fetolela go Segerika ka boyena. O be a tseba gabotse seo Jesu a bego a se boletše gomme ka go rialo a diriša lentšu le le swanetšego.

Ka gona-ge, Jesu o be a bolela ka nalete ya kgonthe ya go roka le kamela ya kgonthe. O be a diriša dilo tše go gatelela go se kgonege ga selo se itšego. Eupša na Jesu o be a bolela gore ga go na mohumi yo le ka mohla a ka tsenago Mmušong? Aowa, ka gobane mantšu a Jesu a be a se a swanelwa go kwešišwa ka tsela ya kgonthe. O be a diriša pheteletšo go bontšha gore go etša ge kamela ya kgonthe e ka se kgone go tsena ka lešobana la nalete ya kgonthe ya go roka, ga go kgonege gore mohumi a tsene Mmušong ge e ba a tšwela pele a kgomaretše mahumo a gagwe gomme a sa etiše Jehofa pele bophelong bja gagwe.—Luka 13:24; 1 Timotheo 6:17-19.

Jesu o boletše mantšu a kapejana ka morago ga ge mmuši wa lesogana yo a humilego a ganne tokelo e kgolo ya gore a fetoge molatedi wa Jesu. (Luka 18:18-24) Mohumi yo a ratago dithoto tša gagwe kudu go feta dilo tša moya a ka se ke a letela gore a hwetše bophelo bjo bo sa felego tokišetšong ya Mmušo. Lega go le bjalo, bahumi ba ile ba fetoga barutiwa ba Jesu. (Mateo 27:57; Luka 19:2, 9) Ka gona mohumi yo a lemogago senyakwa sa gagwe sa moya le yo a nyakago thušo ya Modimo a ka amogela phološo yeo e newago ke Modimo.—Mateo 5:3; 19:16-26.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 3 Bona poroutšha ya Na o Swanetše go Dumela Boraro Botee?, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.