Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O Swanetše go Kgetha Bodumedi Bofe?

O Swanetše go Kgetha Bodumedi Bofe?

O Swanetše go Kgetha Bodumedi Bofe?

‘MADUMEDI a fapanego e fo ba ditsela tše di fapanego tšeo di yago felo gotee. Go ba gona, go na le Modimo o tee feela, na ga go bjalo?’ Pono yeo ke ya batho ba bantši bao ba naganago gore gaešita le ge go ba setho sa bodumedi go le bohlokwa, gore motho o kgetha go latela bodumedi bofe e tloga e se gabohlokwa.

Ge o thoma go nagana ka se, taba ye e ka bonagala e le e kwagalago, ka ge e le therešo gore go na le Modimo o tee feela, yo Matla ohle. (Jesaya 44:6; Johane 17:3; 1 Ba-Korinthe 8:5, 6) Lega go le bjalo, re ka se hlokomologe diphapano tšeo di lego molaleng—gaešita le dikganetšano—gare ga dihlopha tše dintši tša bodumedi tšeo di bolelago gore di hlankela Modimo wa therešo. Di fapana kudu ka mekgwa ya tšona, ditumelo tša tšona, dithuto tša tšona le dinyakwa tša tšona. Diphapano ke tše dikgolo kudu moo bao ba lego bodumeding bjo bongwe goba sehlopheng se sengwe ba hwetšago go le thata go kwešiša goba go amogela seo ba bangwe ba se rutago goba ba se dumelago.

Ka lehlakoreng le lengwe, Jesu o itše: “Modimo ké Môya; xomme ba ba Mo rapêlaxo ba tlo Mo rapêla ka môya le ka xo rereša.” (Johane 4:24) Na go rapela Modimo ka therešo go dumelela dikgopolo tše dintši tše di ganetšanago ka gore Modimo ke mang, gore merero ya gagwe ke efe le kamoo a nyakago go rapelwa ka gona? Na ke mo go kwagalago go dumela gore tsela yeo re rapelago Modimo yo Matla ohle ka yona ga se ya bohlokwa go yena?

Bakriste ba Therešo ba Pele le ba Gona Bjale

Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ka dinako tše dingwe ba be ba e-na le dikgopolo tše di fapanego ka dilo. Ka mohlala, ge a bolela ka bao ba lego Korinthe, moapostola Paulo o itše: “Tša lena Bana bešo ke di tsebišitšwe ke Keloe, a re mo xo lena xo na le diphapang. Ke ra diphapang tšeo tša xe mo xo lena e mongwê a re: Nna ke wa Paulo! e mongwê a re: Nna ke wa Apollô! e mongwê a re: Nna ka wa Kefase! e mongwê a re: Nna ke wa Kriste!”—1 Ba-Korinthe 1:11, 12.

Na Paulo o ile a lebelela diphapano tše e se tša bohlokwa? Na motho yo mongwe le yo mongwe o be a fo itshepelela ka tsela ya gagwe e išago phološong? Ga go bjalo le gatee! Paulo o eleditše ka gore: “Lena Bana-bešo, ke a Le rapêla, ka ’ina la Jesu Kriste Mong ’a rena, ke re: Bohle bolêlang se tee, xore mo xo lena xo se bê le diphapang; Le bê ba xo bapêlana, kxopolô è le e tee, kêlêlô è le e tee.”—1 Ba-Korinthe 1:10.

Ke therešo gore go ba batee tumelong go ka se fihlelelwe ka kgapeletšo. Go fihlelelwa feela ge batho ba nyakišiša ditaba ka kelohloko gomme ba fihlelela diphetho tše di swanago ke moka ba di amogela. Ka go rialo, thuto ya motho ka noši ya Lentšu la Modimo le kganyogo e tšwago pelong ya go nyaka go diriša seo se ithutilwego ke megato ya bohlokwa bakeng sa go thabela mohuta wa botee bjo Paulo a boletšego ka bjona. Na botee bjo bjalo bo ka hwetšwa? Go etša ge re šetše re bone, ke kgale Modimo a dirišana le batho ba gagwe e le sehlopha. Na go a kgonega go hlaola sehlopha seo lehono?

Mehola ya go Gwerana le Sehlopha se se Swanetšego

Mopsalme Dafida o kile a botšiša gore: “Morêna, mo Ngwakong wa xaxo xo ka dula mang? Thabeng e kxêthwa ya xaxo xo ka axa mang?” Yeo ka kgonthe ke potšišo e šišinyago kgopolo. Dafida o neile karabo ka gore: “Ké yo a swerexo tsela ya bothakxa, a dira tša xo loka, a bua therešô ka pelo.” (Psalme 15:1, 2) Kwešišo e nepagetšego ya Beibele e tla thuša motho go hlaola bodumedi bjo bo dumelelanago le dinyakwa tšeo tša Modimo. Ke moka, ka go gwerana le sehlopha seo, motho o tla thabela go ba le segwera se se agago le batho bao ba rapelago Modimo e le batee “ka môya le ka xo rereša.”

Dihlatse tša Jehofa di bontšhitše gore go a kgonega go fihlelela botee tumelong le ditirong gaešita le lefaseng le la lehono leo le sego boteeng. Gare ga tšona go na le bao e bego e le ditho tša dihlopha tše dintši tša madumedi le merafo e fapanego. Dihlatse tše dingwe di kile tša ba ma-agnostic goba baila-Modimo. Le gona ba bangwe ba be ba se ba ka ba naganišiša ka bodumedi. Bathong ba bao ba tšwago go madumedi, ditšo le difilosofi tše di fapanego, go tšweletše batho bao mo nakong ye ba thabelago botee bja bodumedi bjo bo sa bonwego ka tsela le ge e le efe lefaseng lehono.

Motheo wa botee bjo bo bjalo ke Lentšu la Modimo, Beibele. Ke therešo gore Dihlatse tša Jehofa di lemoga gore di ka se kgone go botša ba bangwe seo ba swanetšego go se dira. Eupša di thabela tokelo ya go kgothaletša ba bangwe go ithuta go tšwa Beibeleng e le gore ba thee diphetho tša bona tša mabapi le ditaba tša borapedi motheong woo o tiilego. Ka tsela ye, ba bantši ka mo go oketšegilego ba ka hwetša mehola e tšwago go rapeleng Modimo “ka môya le ka xo rereša.”

Lehono, kotsi ya go tanywa ke ditutuetšo le dikgoketšo tše di gobatšago ke e kgolo. Go kgetha mohuta o swanetšego wa bagwera ke gabohlokwa. Beibele e re “šika le bahlale O hlalefê” e bile e re “mehlamo e mebe e senya bokwala.” (Diema 13:20; 1 Ba-Korinthe 15:33) Go gwerana le barapedi ba kgonthe ba Modimo ke tšhireletšo. Ka gona, Beibele e re gopotša gore: “A re hlôkômêlaneng seng sa rena, re išanê leratong le medirong e botse. Re se ngalê phuthêxô ya xešo ka mokxwa wa ba bangwê; sa rena a e bê xo eletšana, xa-xolo ka xe letšatši le le kxaufsi; le lena Le a di bôna.” (Ba-Hebere 10:24, 25) A tšhegofatšo e kaakang ge bagwera ba kgonthe, bana babo rena le dikgaetšedi ba moya, ba thušana ka lerato go phetha boikarabelo bja bona pele ga Modimo!

Ottmar o dumelelana le pono ye. Ka ge a godišeditšwe lapeng la Makatholika kua Jeremane, o ile a tlogela go ya kerekeng. O a hlalosa: “Nako le nako ge ke be ke e ba gona kerekeng, ke be ke tloga moo ke ikwa ke se na morero go fo etša ge ke ile moo ke ikwa bjalo.” Lega go le bjalo, o ile a kgomarela tumelo ya gagwe go Modimo. Ke moka o ile a gahlana le Dihlatse tša Jehofa gomme a kgodišega gore ke bahlanka ba therešo ba Modimo. O ile a bona go nyakega gore a gwerane le bona. Mo nakong ye o re: “Ka go ba mafolofolo mokgatlong wa lefaseng ka bophara, ke thabela khutšo ya monagano le go rolega pelo. Ke tšwela pele ke thušwa go ba le tsebo e nepagetšego ka mo go oketšegilego ya Beibele. Seo ke selo sa bohlokwa kudu go nna.”

Taletšo go Bao ba Nyakago Therešo

Batho bao ba nago le dikgopolo tše di swanago bao ba šomago gotee e le sehlopha ba ka phetha mošomo ka katlego e kgolo kudu go feta batho bao ba šomago ba nnoši ba sa thušane. Ka mohlala, ditaelo tšeo Jesu a di neilego balatedi ba gagwe nakong ya ge a arogana le bona e be e le tše di rego: “Ké xôna yang Le dirê dithšaba ka moka barutiwa ka xo ba kolobetša Leineng la Tate le la Morwa le la Môya o mokxêthwa, le ka xo ba ruta xo boloka tšohle tše ke Le laetšexo tšôna.” (Mateo 28:19, 20) Mošomo o bjalo o be o ka phethwa bjang ka tsela e kgotsofatšago ge e ba go be go se na tlhahlo goba mokgatlo? Motho a ka theetša bjang taelo ye ya Mangwalo ge e ba a be a leka go hlankela Modimo a le noši?

Ngwagola, Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara di ile tša aba dipuku tšeo di theilwego Beibeleng, dipukwana le diporoutšha tše 91 933- 280, go akaretša le dimakasine tše 697 603 247, ka go rialo tša fihlelela batho ba makgolo a dimilione dinageng tše 235 ka molaetša o tšwago Lentšung la Modimo. A bohlatse bjo bo lemogegago gakaakang bja gore maiteko a sehlopha se se lego boteeng le se se rulagantšwego gabotse a ka fihlelela mo gontši go feta seo se bego se ka fihlelelwa ke maiteko a motho o tee yo a sa thušwego!

Go tlaleletša go abeng dipuku tša Beibele, Dihlatse tša Jehofa di swara dithuto tša Beibele ka ntle le tefo e le go thuša batho go hwetša kwešišo e tseneletšego ya seo Modimo a se nyakago. Ngwagola, ka kakaretšo, dithuto tše bjalo tša Beibele tše 5 726 509 di be di swarwa bekeng e nngwe le e nngwe le batho ka o tee ka o tee goba le dihlopha. Tlhahlo ye ya Beibele e thušitše batho ba dimilione go hwetša motheo o tiilego wo go ona ba ka itirelago kgetho ditabeng tša borapedi. O laletšwa go ithuta dinyakwa tša Modimo go etša ge di ngwadilwe ka Beibeleng. Ke moka o ka itirela kgetho.—Ba-Efeso 4:13; Ba-Filipi 1:9; 1 Timotheo 6:20; 2 Petro 3:18.

Ge e ba o nyaka go thabiša Modimo, go ba setho sa bodumedi go bohlokwa—eupša e sego go fo ba setho sa sehlopha le ge e le sefe sa bodumedi. O swanetše go thea kgetho ya gago ya bodumedi tsebong e nepagetšego ya Beibele, e sego dithutong tšeo di se nago bohlatse goba go seo ba bangwe ba se bolelago. (Diema 16:25) Ithute dinyakwa tša bodumedi bja therešo. Di bapetše le ditumelo tša gago ka noši. Ke moka o dire kgetho e swanetšego.—Doiteronomio 30:19.

[Caption on page 7]

Dihlatse tša Jehofa di thabela botee lefaseng leo le sego boteeng