Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Tshelelang ka Mono le re Hlakodiše’

‘Tshelelang ka Mono le re Hlakodiše’

Bagoeledi Ba Mmušo Ba A Bega

‘Tshelelang ka Mono le re Hlakodiše’

KA JULY 2000, go ile gwa tšwa taletšo kua Austria, Jeremane le Switzerland ya gore Dihlatse tšeo di bolelago Sejeremane di hudugele Bolivia. Ka baka la’ng? Ka ge ma-Menno ao a bolelago Sejeremane a kua dikoloning tša balemi tše di lego lekatana tša tikologong ya dikhilomithara tše 300 ya Santa Cruz, Bolivia, a be a bontšha kgahlego e kgolo Beibeleng.

Dihlatse tše ka bago 140 di ile tša arabela taletšong ye. Tše dingwe di ile tša ya dibeke tše sego kae, tše dingwe tša ya ngwaga goba ka godimo ga moo. Ka go dira bjalo, di ile tša bontšha moya o swanago le wa baromiwa ba lekgolong la pele la nywaga bao ba ilego ba kwa taletšo e rego: “Selêla Matsedonia O re hlakodišê!”—Ditiro 16:9, 10.

Go bjang go šoma tikologong yeo? Mogolo wa phuthego ya tikologong yeo o hlalosa gore: “Go ya go e nngwe ya dikoloni tše 43 tša ma-Menno go ka tšea botelele bja diiri tše seswai tseleng ya lekgwara ge o sepela ka koloi ya go goga ka maotwana a mane. Go etela mafelo a lego kgole kudu gantši go nyaka gore o sepele matšatši a mane le gore o robale ditenteng ka mašego a mangwe. Eupša go tloga go swanelwa ke maiteko, ka gobane ga go na motho le ge e le ofe go batho ba yo le ka mohla a ilego a kwa ditaba tše dibotse.”

Mathomong, ma-Menno a mantši a be a sa amogele diketelo. Eupša go dira maiteko ka go se kgaotše go ile gwa a thuša go kwešiša seo Dihlatse di bego di se swere. Ka mohlala, molemi yo mongwe o boletše gore o be a dutše a bala makasine wa Phafoga! ka lebaka la ngwaga. Ke moka o okeditše ka gore: “Ke a tseba gore batho ba bantši ba mo, ga ba dumelelane le seo le se bolelago, eupša ke dumela gore ke therešo.” Koloning e nngwe, monna o itše: “Ba bangwe ba baagišani ba-ka ba bolela gore le baporofeta ba maaka, ba bangwe ba bolela gore le swere therešo. Ke nyaka go nyakišiša seo ka noši.”

Mo nakong ye go na le phuthego ya bao ba bolelago Sejeremane kua Bolivia, ya bagoeledi ba 35, go akaretša le baebangedi ba nako e tletšego ba 14. Go fihla gabjale, ba 14 bao e bego e le ma-Menno ba fetogile bagoeledi ba Mmušo, gomme ba bangwe ba 9 ba ba gona dibokeng ka mehla. Mokgalabje yo mongwe yo a bego a sa tšwa go kolobetšwa o itše: “Re bona tlhahlo ya Jehofa gabotse. O rometše bana babo rena le dikgaetšedi ba ba nago le phihlelo bao ba bolelago Sejeremane gore ba tlo re thuša. Re tloga re leboga kudu.” Morwedi wa nywaga e 17 wa monna yo, yo le yena a kolobeditšwego, o okeditše ka gore: “Mafolofolo a bana babo rena le dikgaetšedi ba e lego bafsa bao ba tlilego mo ke ao a nago le tutuetšo e kgolo. Ba bantši ba bona ke babulamadibogo, gomme ba diriša nako ya bona le tšhelete go thuša ba bangwe. Se se ntira gore ke nyake go dira se se swanago.”

Ka kgonthe, bao ba ilego ba dira maiteko a go ‘tshelela ka mola’ go yo thuša ba hwetša lethabo le legolo le kgotsofalo.