Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Beibele E Ka Go Thuša go Tlwaetša Bana ba Gago?

Na Beibele E Ka Go Thuša go Tlwaetša Bana ba Gago?

Na Beibele E Ka Go Thuša go Tlwaetša Bana ba Gago?

LETŠOBA la orchid ke le le kgahlišago kudu, eupša go thata go le godiša. E le gore o le godiše ka katlego, o swanetše go laola thempheretšha, seetša le bogolo bja pitša ya letšoba. Letšoba la orchid le kgongwa gabonolo ke mobu le morole e bile le bolawa gabonolo ke bolwetši le dikhunkhwane. Ka gona, ke mo go tlwaelegilego kudu gore motho a palelwe go godišeng letšoba la orchid ka lekga la mathomo.

Go godiša bana go thata e bile go raragane le go feta, le gona go nyaka gore go dirwe ka kelohloko kudu. Ka gona, ke mo go tlwaelegilego gore batswadi ba ikwe ba paletšwe ge go tliwa tabeng ya go godiša bana. Ba bantši ba ikwa ba nyaka thušo, go etša mogodiši wa letšoba la orchid yo a nyakago keletšo ya setsebi. Go molaleng gore motswadi yo mongwe le yo mongwe o nyaka go hwetša tlhahlo e kaone. Tlhahlo e bjalo e ka hwetšwa kae?

Le ge Beibele e se puku ya ditaelo tša go godiša bana, Mmopi o buduletše bangwadi gore ba tsenye ka go yona keletšo e šomago tabeng ye. Beibele e gatelela go hlagolela dika tše di rategago, tšeo ba bantši ba naganago gore gantši di a hlokomologwa. (Ba-Efeso 4:22-24) Tabeng ye, keletšo ya Mangwalo e nea karolo e bohlokwa ya thuto e leka-lekanego. Keletšo e bjalo e šetše e hotše ba dikete bao ba e dirišitšego, go sa šetšwe mehla yeo ba bego ba phela go yona goba setlogo sa bona. Ka go rialo, go latela keletšo ya Mangwalo go ka go thuša gore o atlege go tlwaetšeng bana ba gago.

Mohlala wa Batswadi—Thuto e Kaone

“Byale wene, O rutaxo ba bangwê, O re’ng Ò sa ithute? O iletša xo utswa, wa tla wa utswa. O iletša xo otswa, wa tla wa otswa.”—Ba-Roma 2:21, 22.

Modula-setulo wa Lekgotla la Thuto la Seoul o itše: “Go bea mohlala ka mantšu le ditiro ke thuto e botse ngwaneng.” Ge e ba batswadi ba sa bee mohlala o mobotse ka polelo le ka boitshwaro eupša ba nea ngwana wa bona ditaelo tše di lebanyago, ngwana ka go akgofa o tla nagana gore ke baikaketši. Mantšu a batswadi a tla lahlegelwa ke morero wa ona. Ka mohlala, ge e ba batswadi ba nyaka go ruta ngwana wa bona gore a botege, bona ka noši ba swanetše go botega. Ke mo go tlwaelegilego kudu go batswadi ba bangwe gore ge ba sa nyake go araba mogala ba botše ngwana wa bona gore a re: “Ka bomadimabe, tate (goba mma) ga a gona.” Ngwana yo a newago taelo e bjalo o tla lewa ke dihlong a ba a gakanega. Mafelelong, a ka thoma go bolela maaka ka ntle le go ipona molato ge e ba a le boemong bjo thata. Ka gona, ge e ba batswadi ba tloga ba nyaka gore ngwana wa bona e be motho yo a botegago, bona ka noši ba swanetše go bolela therešo gomme ba gate mogato go dumelelana le seo ba se bolelago.

Na o nyaka go tlwaetša ngwana wa gago gore a bolele ka tsela e hlomphegago? Gona o swanetše go bea mohlala o mobotse. Ngwana wa gago o tla go ekiša ka go akgofa. Sung-sik, e lego tatago bana ba bane, o re: “Nna le mosadi wa-ka re ile ra dira phetho ya gore re se diriše polelo e sa hlwekago. Re be re hlomphana e bile re sa hlabe mašata ge re be re ferekane goba re galefile. Mohlala wo o mobotse o ile wa šoma ka katlego kudu go feta mantšu feela. Re thabišwa ke gore bana ba rena ba na le tlhompho e bile ba boledišana le ba bangwe gabotse.” Beibele go Ba-Galatia 6:7 e re: “Se motho a se byalaxo, ké sôna se a tl’o xo se buna.” Batswadi bao ba nyakago gore bana ba bona ba be le ditekanyetšo tše di phagamego tša boitshwaro ba swanetše gore pele ba bontšhe gore bona ka noši ba phela ka go dumelelana le ditekanyetšo tše bjalo.

Boloka Mekero ya Poledišano e Bulegile

‘O tiišetše melao ya Modimo go bana ba gago; o bolele yona o dutše ngwakong wa gago, le ge o le tseleng, ge o yo robala le ge o tsoga.’—Doiteronomio 6:7.

Tshekamelo ya go šoma diiri tše di oketšegilego ka morago ga nako ya mošomo e a oketšega. Ge bobedi monna le mosadi ba šoma, se se kgoma bana o šoro. Nako yeo batswadi ba bantši ba e fetšago le bana ba bona e a fokotšega. Batswadi ba swanetše go dira mešomo ya ka gae le mešongwana e mengwe ge ba le gae, ka gona ba ka lapa. Ka tlase ga maemo a bjalo, o ka kgomarela bjang poledišano e botse le bana ba gago? Dibaka tša poledišano di ka bulega ge e ba wena le bana ba gago le dira mešomo ya ka gae le le gotee. Hlogo e nngwe ya lapa e ile ya ba ya rekiša TV, morero o mogolo e le gore e kgone go boledišana le bana ba yona. E re: “Mathomong bana ba be ba lewa ke bodutu, eupša ge ke be ke bapala dipapadi tša go rarolla dilo tše di raraganego le bona le go boledišana ka dipuku tše di kgahlišago, ba ile ba thoma go tlwaelana le phetogo ye.”

Ke gabohlokwa gore bana ba thome e sa le ba banyenyane go itlwaetša go boledišana le batswadi ba bona. Go sego bjalo, ge bana ba le nywageng ya mahlalagading e bile mohlomongwe ba lebeletšane le mathata, ba ka se nagane ka batswadi ba bona e le bagwera bao ba ka boledišanago le bona. O ka ba thuša bjang go bula dipelo tša bona? Diema 20:5 e re: “Maanô pelong ya monna ké meetse a bodiba; a xiwa ke yo thlaloxanyô.” Ka go diriša dipotšišo tšeo di nyakago pono ya motho ka noši, tše bjalo ka “O nagana’ng?” batswadi ba ka kgothaletša bana ba bona go bolela seo ba se naganago le go tšweletša maikwelo a bona.

O tla dira’ng ge e ba ngwana wa gago a dira phošo e kgolo? Yeo ke nako ye ka yona a nyakago go naganelwa ka botho. Laola maikwelo a gago ge o dutše o theeditše ngwana wa gago. Tate yo mongwe o bolela mabapi le tsela ya gagwe ya go lebeletšana le boemo bjo bjalo ka gore: “Ge bana ba dira diphošo, ke leka gore ke se ke ka arabela ka go tšewa ke maikwelo. Ke dula fase gomme ka theetša seo ba nyakago go se bolela. Ke leka go kwešiša boemo. Ge e ba ke hwetša go le thata go laola kgalefo ya-ka, ke ema ganyenyane gomme ka iša maswafo fase.” Ge e ba o laola maikwelo a gago e bile o theetša, phošollo yeo o tlago go e nea e tla amogelwa ka lethabo.

Tayo Yeo e Theilwego Leratong e Bohlokwa

“Le lena Bô-tata-xo-bana! Le se kê la befediša bana ba lena; sa lena a e bê xo ba etetša ka xo ba ruta le xo ba eletša tša Morêna.”—Ba-Efeso 6:4.

E le gore o hwetše mafelelo a mabotse, tsela ya gago ya go nea tayo e lerato ke ya bohlokwa. Batswadi ba ka ‘befediša bana ba bona’ bjang? Ge e ba tayo e sa dumelelane le bogolo bja phošo goba ge e ba e newa ka tsela ya go ntšha diphošo ka mo go feteletšego, bana ba tla e gana. Tayo e swanetše gore ka dinako tšohle e newe ka lerato. (Diema 13:24) Ge e ba o boledišana le bana ba gago ka tsela e kwagalago, ba tla lemoga gore o ba laya ka lerato.—Diema 22:15; 29:19.

Ka lehlakoreng le lengwe, ke mo gobotse gore bana ba bone ditla-morago tše di sa rategego tša boitshwaro bja bona bjo bo fošagetšego. Ka mohlala, ge e ba ngwana a fošetša motho yo mongwe, o ka mo phegelela gore a yo kgopela tshwarelo. Ge e ba a roba melao ya lapa, o ka mmeela mellwane ditokelong tše dingwe e le go gatelela bohlokwa bja go kgomarela melao.

Ke mo go gobotse go nea tayo ka nako e swanetšego. Mmoledi 8:11 e bontšha gore: “Pelo tša bana ba batho di tlala xo dira bobe, ka xe xô diêxa kôtlô ye e ahloletšwexo disenyi.” Ka mo go swanago, bana ba bantši ba tla leka go bona ge e ba ba ka phologa ka ntle le go otlwa ka morago ga go itshwara gampe. Ka gona ge o šetše o lemošitše gore kotlo e tla latela ka morago ga go dira phošo e itšego, kgonthišetša gore o nea kotlo yeo.

Boitapološo bjo bo Agago bo Bohlokwa

“Xo sêxa xo na le mohla wa xôna . . . le xo bina xo na le mohla wa xôna.”—Mmoledi 3:1, 4.

Boitapološo bjo bo leka-lekanego le bjo bo agago nakong ya boiketlo ke bja bohlokwa bakeng sa go gola ga ngwana monaganong le mmeleng. Ge batswadi ba thabela boitapološo le bana ba bona, ditlemo tša lapa di a tiišwa gomme bana ba ikwa ba šireletšegile. Ke mehuta efe ya boitapološo yeo ditho tša lapa di ka e thabelago di le gotee? Ge e ba o ipha nako ya go nagana ka se, o ka hwetša gore go na le dilo tše dintši tše di kgahlišago tšeo le ka di dirago. Go na le dipapadi tšeo di bapalelwago ka ntle, tše bjalo ka go ragela paesekela le dipapadi tša kgwele, tše bjalo ka thenese, kgwele ya maoto le volleyball. Le gona akanya ka dinako tše di thabišago tšeo le ka bago le tšona ge lapa le bapala diletšo tša mmino le le gotee. Go tšea leeto go ya mafelong a kgaufsi go yo thabela tlhago go ka feleletša ka dikgopolo tše dibotse.

Maemong a bjalo, batswadi ba ka nweletša ka baneng ba bona pono e leka-lekanego ya boitapološo. Monna yo e lego Mokriste yo a nago le barwa ba bararo o itše: “Ke tšea karolo boitapološong bja bana ba-ka ge e ba go kgonega. Ka mohlala, ge ba bapala dipapadi tša computer, ke ba botšiša ka tšona. Ge ba ntlhalosetša ka phišego mabapi le tšona, ke diriša sebaka se go bolela le bona ka dikotsi tša boithabišo bjo bo sa lokago. Ke lemogile gore ba phema boithabišo bjo bo sa swanelago.” Ee, bana bao ba thabelago boitapološo bja lapa ga ba sekamele go kgetheng mananeo a thelebišene, dibidio, dipaesekopo le dipapadi tša Internet tšeo di bontšhago bošoro, boitshwaro bjo bo gobogilego le go dirišwa gampe ga dihlare-tagi.

Thuša Bana ba Gago go ba le Bagwera ba Babotse

“Šika le bahlale O hlalefê; mokxônana-le-mašilo ó tlo thsereana.”—Diema 13:20.

Tate yo e lego Mokriste yo a godišitšego bana ba bane ka katlego o itše: “Kgetho yeo ba e dirago ya go kgetha bagwera ke ya bohlokwa kudu-kudu. Mogwera o tee yo mobe a ka fediša mediro ka moka yeo o e dirilego.” E le go thuša bana ba gagwe gore ba be le bagwera ba babotse, ka bohlale o ile a botšiša dipotšišo tše bjalo ka: Mogwera wa gago wa kgaufsi ke mang? Ke ka baka la’ng o mo rata? Ke selo sefe go yena seo o nyakago go se ekiša? Motswadi yo mongwe o rulaganyetša gore bana ba gagwe ba laletše bagwera ba bona ba kgaufsi gore ba tle legaeng labo bona. Ke moka o kgona go ba lebeledišiša le go nea bana ba gagwe tlhahlo e swanetšego.

Le gona ke gabohlokwa go ruta bana gore ba ka gwerana le batho ba bagolo gotee le dithaka tša bona. Bum-sun, e lego tatago barwa ba bararo, o re: “Ke thuša bana ba-ka go lemoga gore bagwera ga se gore e swanetše go ba dithaka tša bona feela, go etša tabeng ya Dafida le Jonathane ka Beibeleng. Ge e le gabotse, ke laletša Bakriste ba nywaga e fapa-fapanego gore ba thabele segwera le bana ba-ka. Ka baka la seo, bana ba gwerana le batho ba bantši bao e sego dithaka tša bona.” Go gwerana le batho ba bagolo bao ba beago mohlala go nea bana sebaka se sebotse sa go ithuta dilo tše dintši.

O ka Atlega go Tlwaetšeng Bana

Go ya ka nyakišišo e nngwe yeo e dirilwego kua United States, batswadi ba bantši bao ba lekilego go nweletša ka baneng ba bona dika tše bjalo ka boitshwaro, boitayo le go botega ba ile ba atlega ganyenyane. Ke ka baka la’ng go le thata gakaalo? Mma yo a ilego a araba nyakišišong o itše: ‘Selo se se nyamišago ke gore tsela e nnoši ya go šireletša bana ba rena ke go ba notlelela ka phapošing le gore le ka mohla re se ke ra ba dumelela gore ba ye lefaseng.’ O be a nagana gore boemo bjo bana ba golelago go bjona gabjale bo mpefetše go feta le ge e le neng pele. Boemong bjo, na go godiša bana ka katlego go tloga go kgonega?

Ge e ba o be o nyaka go godiša letšoba la orchid eupša o tshwenyegile gore le ka pona, mohlomongwe o ka nyama. Ge e ba setsebi sa go hlokomela letšoba la orchid se ka tla sa go nea dikakanyo tše dibotse gomme ka kholofelo sa re, “O tla atlega ge e ba o ka le godiša ka tsela ye,” o be o tla imologa gakaakang! Jehofa, e lego Setsebi se se Phagamego sa tlhago ya batho, o nea keletšo ka mokgwa o kaone wa go godiša bana. O re: “Ngwana mo eteletše tsela y’axwe ké mo a tl’o xo tšofala à sa ka a e lahla.” (Diema 22:6) Ge o tlwaetša bana go ya ka keletšo ya Beibele, ka ntle le pelaelo o tla thabela go bona bana ba gago ba gola gore e be batho ba bagolo bao ba nago le boikarabelo, bao ba naganelago ba bangwe le bao ba nago le boitshwaro. Ke moka ba tla ratwa ke batho eupša ka go fetišiša ba tla ratwa ke Jehofa, Tatago rena wa legodimong.