Jehofa O Utollela Baikokobetši Letago La Gagwe
Jehofa O Utollela Baikokobetši Letago La Gagwe
“Boikokobetšô le xo boifa Morêna, moputsô ké lehumô, le xo rêtwa, le xo phela.”—DIEMA 22:4.
1, 2. (a) Puku ya Ditiro e bontšha bjang gore Stefano e be e le “monna e a tletšexo tumêlô le Môya-mokxêthwa”? (b) Go na le bohlatse bofe bja gore Stefano o be a ikokobeditše?
STEFANO e be e le “monna e a tletšexo tumêlô le Môya-mokxêthwa.” Le gona o be a ‘tletše botho le matla.’ Ka ge e be e le yo mongwe wa barutiwa ba Jesu ba pele, o be a dira dika tše dikgolo le mehlolo gare ga batho. Tiragalong e nngwe, banna ba itšego ba ile ba thoma go ngangišana le yena, “[eupša] ba šitwa xo fenya bohlale bya xaxwe le Môya wo a bexo a bolêla ka wôna.” (Ditiro 6:5, 8-10) Go molaleng gore Stefano e be e le morutwana yo mafolofolo wa Lentšu la Modimo, le gona o ile a le lwela ka matla pele ga baetapele ba bodumedi ba ba-Juda ba mehleng ya gagwe. Bohlatse bja gagwe bjo bo feletšego bjoo a bo boletšego, bjo bo begilwego go Ditiro kgaolo 7, bo hlatsela kgahlego ya gagwe e tseneletšego go utolleng morero wa Modimo.
2 Ka go se swane le baetapele bao ba bodumedi, bao maemo a bona le tsebo di ilego tša ba dira gore ba ikwe ba phagametše bao e lego batho feela, Stefano o be a ikokobeditše. (Mateo 23:2-7; Johane 7:49) Gaešita le ge a be a tseba Mangwalo gabotse, o be a kgotsofaletše go newa kabelo ya go ‘aba dijo’ e le gore baapostola ba ka ineela “thapelong le modirong wa thutô.” Stefano o be a e-na le botumo bjo bobotse gare ga bana babo, gomme ka go rialo o ile a kgethwa go ba yo mongwe wa banna ba šupago bao ba tsebjago gore ba lokile goba bao ba tumilego gabotse ba ba bego ba tla hlokomela go abja mo ga letšatši le letšatši ga dijo. O ile a amogela modiro woo ka boikokobetšo.—Ditiro 6:1-6.
3. Stefano o ile a bona pontšho efe e kgahlišago ya botho bjo bo sa swanelago bja Modimo?
3 Jehofa o ile a lemoga boemo bja kgopolo bja Stefano bja boikokobetšo, bjoo bo bego bo sepedišana le boemo bja gagwe bjo bobotse bja moya gotee le go botega. Ge Stefano a be a nea bohlatse go lešaba leo le galefilego la baetapele ba ba-Juda lekgotleng la Sanhedrine, baganetši ba gagwe “[ba ile] ba bôna sefahloxô sa xaxwe sè swana le sefahloxô sa Morongwa.” (Ditiro 6:15) Ponagalo ya sefahlego sa gagwe e be e swana le ya motseta wa Modimo, se e-na le khutšo yeo e tšwago go Modimo wa letago, Jehofa. Ka morago ga go nea bohlatse ka sebete go ditho tša lekgotla la Sanhedrine, Stefano o ile a bona pontšho e kgahlišago ya botho bjo bo sa swanelago bja Modimo. “Yêna a tlala Môya-mokxêthwa, a lelalêla lexodimong, a bôna letaxô la Modimo; a bôna Jesu à eme ka letsoxong le letona la Modimo.” (Ditiro 7:55) Pono ye e kgahlišago e ile ya kgonthišetša Stefano ka boemo bja Jesu bjalo ka Morwa wa Modimo le Mesia. E ile ya matlafatša Stefano yo a ikokobeditšego gomme ya mo kgonthišetša gore o be a amogelwa ke Jehofa.
4. Jehofa o utollela bomang letago la gagwe?
4 Bjalo ka ge pono yeo e neilwego Stefano e bontšha, Jehofa o utolla letago la gagwe le morero wa gagwe bathong bao ba boifago Modimo bao ba ikokobeditšego le bao ba tšeelago godimo tswalano ya bona le yena. Beibele e re: “Boikokobetšô le xo boifa Morêna, moputsô ké lehumô, le xo rêtwa, le xo phela.” (Diema 22:4) Ka go rialo, ke gabohlokwa gore re kwešiše gore boikokobetšo bja kgonthe ke eng, kamoo re ka hlagolelago seka se sa bohlokwa ka gona gotee le kamoo re holwago ke go se bontšha dibopegong ka moka tša bophelo.
Boikokobetšo—Seka sa Modimo
5, 6. (a) Boikokobetšo ke’ng? (b) Jehofa o bontšhitše bjang boikokobetšo? (c) Re swanetše go kgongwa bjang ke boikokobetšo bja Jehofa?
5 Ba bangwe ba ka makatšwa ke gore Jehofa Modimo, e lego yo a phagamego kudu le yo a nago le letago le legolo legohleng, ke mohlala o mogolo wa boikokobetšo. Kgoši Dafida o ile a botša Jehofa gore: “O nthswariša kôtsê ya phološô ya xaxo, O nthêkxa ka tsôxô la xaxo le letona, O nkxodišitše ka bolêta [“boikokobetšo,” NW] bya xaxo.” (Psalme 18:35) Ka go hlalosa Jehofa e le yo a ikokobeditšego, Dafida o ile a diriša lentšu la motheo la Sehebere leo le bolelago “go inamišwa.” Ka ntle le lentšu “boikokobetšo,” mantšu a mangwe ao a tswalanago le modu o swanago a akaretša “boipoetšo,” “boleta” le “go ikiša maemong a fase.” Ka gona Jehofa o ile a bontšha boikokobetšo ge a be a ikiša fase e le gore a be le ditirišano le monna yo a sa phethagalago e lego Dafida gomme a mo diriša e le kgoši ya Gagwe ya moemedi. Bjalo ka ge mongwalo wa ka godimo wa Psalme 18 o bontšha, Jehofa o ile a šireletša le go thekga Dafida, a mo namolela “matsoxong a manaba a xaxwe ka moka, le matsoxong a Saulo.” Ka mo go swanago, Dafida o be a tseba gore bophagamo le ge e le bofe goba letago leo a ka le fihlelelago bjalo ka kgoši, di be di ithekgile ka gore Jehofa a mo direle dilo ka boikokobetšo. Go lemoga se go ile gwa thuša Dafida gore a dule a ikokobeditše.
6 Go thwe’ng ka rena? Jehofa o bone e le mo go swanetšego gore a re rute therešo, le gona a ka ba a re neile ditokelo tše di kgethegilego tša tirelo ka mokgatlo wa gagwe, goba a ka ba a re dirišitše ka tsela e itšego gore re phethe thato ya gagwe. Re swanetše go ikwa bjang ka se ka moka? Na ga se ra swanela go ikwa re kokobeditšwe? Na ga se ra swanela go leboga boikokobetšo bja Jehofa gomme ra phema go iphagamiša, e lego seo ka ntle le pelaelo se tla lebišago masetla-pelong?—Diema 16:18; 29:23.
7, 8. (a) Boikokobetšo bja Jehofa bo ile bja bontšhwa bjang ditirišanong tša gagwe le Manase? (b) Ke ka tsela efe Jehofa gotee le Manase ba beago mohlala woo re swanetšego go o latela go bontšheng boikokobetšo?
7 Ga se feela gore Jehofa o bontšhitše boikokobetšo bjo bogolo ka go ba le ditirišano le batho bao ba sa phethagalago eupša le gona o bontšhitše go ikemišetša go gaugela bao ba ipoeditšego, gaešita le go tsoša, goba go phagamiša bao ba ikokobetšago. (Psalme 113:4-7) Ka mohlala, ela hloko taba ya Kgoši Manase wa Juda. O ile a diriša gampe boemo bja gagwe bjo bo hlomphegago e le kgoši ka go godiša borapedi bja maaka gomme “ó dirile tše ntši-ntši tše di befetšexo Morêna, a mo rumola ka tšôna.” (2 Koronika 33:6) Mafelelong, Jehofa o ile a otla Manase ka go mo dumelela gore a tlošwe sedulong sa gagwe sa bogoši ke kgoši ya Asiria. Ge a le kgolegong, Manase “[o ile] a ikokobetša ruri pele xa Modimo wa bôtat’axwe,” ka baka leo Jehofa o ile a mmušetša sedulong sa bogoši kua Jerusalema, gomme ke mo Manase “a lemoxilexo xe Modimo e le Yêna Morêna.” (2 Koronika 33:11-13) Ee, mafelelong boemo bja kgopolo bja Manase bja go ikokobetša bo ile bja thabiša Jehofa, yoo ka morago a ilego a bontšha boikokobetšo ka go mo lebalela gomme a mmušetša gape go ba kgoši.
8 Go ikemišetša ga Jehofa go lebalela gotee le boemo bja kgopolo bja go itshola bja Manase ke dithuto tše bohlokwa ka boikokobetšo go rena. Ka mehla re swanetše go dula re gopola gore tsela yeo ka yona re swarago bao ba ka bago ba re fošeditše le boemo bja kgopolo bjoo re bo bontšhago ge re dira sebe di ka kgoma tsela yeo Jehofa a dirišanago le rena ka yona. Ge e ba ka go rata re lebalela dikarogo tša ba bangwe gomme re amogela diphošo tša rena ka boikokobetšo, re ka lebelela go Jehofa bakeng sa kgaugelo ya gagwe.—Mateo 5:23, 24; 6:12.
Letago la Modimo le Utolletšwe Baikokobetši
9. Na boikokobetšo ke leswao la bofokodi? Hlalosa.
9 Lega go le bjalo, boikokobetšo le dika tšeo di tswalanago le bjona ga se tša swanela go kwešišwa ka mo go fošagetšego e le leswao la bofokodi goba e le tshekamelo ya go kgothaletša seo se fošagetšego. Bjalo ka ge Mangwalo a Makgethwa a hlatsela se, Jehofa o ikokobeditše, lega go le bjalo o bontšha kgalefo ya gagwe e lokilego le matla a magolo ge go nyakega. Ka baka la boikokobetšo bja gagwe, Jehofa o lebiša tlhokomelo e swanetšego, goba tlhokomelo e kgethegilego go bao ba ikokobeditšego, mola a ipea kgole le bao ba ikgantšhago. (Psalme 138:6) Jehofa o bontšhitše bjang tlhokomelo e kgethegilego go bahlanka ba gagwe bao ba ikokobeditšego?
10. Go etša ge go bontšhitšwe go 1 Ba-Korinthe 2:6-10, ke’ng seo Jehofa a se utollelago baikokobetši?
10 Ka nako ya gagwe e swanetšego le ka mokero wa gagwe wa poledišano woo a o kgethilego, Jehofa o utolletše baikokobetši ditaba ka botlalo tša mabapi le go phethagatšwa ga morero wa gagwe. Ditaba tše tšeo di kgahlišago di dula di utetšwe bao ka boikgantšho ba ithekgago goba ba kgomarelago ka manganga bohlale bja batho goba tsela ya bona ya go nagana. (1 Ba-Korinthe 2:6-10) Eupša baikokobetši, ka ge ba neilwe kwešišo e nepagetšego ka morero wa Jehofa, ba tutueletšega go tumiša Jehofa ka gobane ba tšeela godimo kudu letago la gagwe leo le kgahlišago.
11. Lekgolong la pele la nywaga, ke bjang ba bangwe ba ilego ba bontšha go hlaelelwa ke boikokobetšo, gomme ke bjang se se ilego sa itlhatsela se le kotsi go bona?
11 Lekgolong la pele la nywaga, batho ba bantši go akaretša ba bangwe bao ba bego ba ipolela gore ke Bakriste, ba ile ba bontšha go hlaelelwa ke boikokobetšo gomme ba ile ba kgopišwa ke seo moapostola Paulo a ilego a ba utollela sona mabapi le morero wa Modimo. Paulo o ile a ba “moapostola wa ba-ntlê,” eupša e be e se ka baka la setšhaba sa gabo, thuto, nywaga goba pego e telele ya mediro e mebotse. (Ba-Roma 11:13) Gantši batho bao ba naganago ka tsela ya nama ba lebelela dilo tše e le mabaka a go hlaola yo Jehofa a swanetšego go mo diriša bjalo ka sedirišwa sa gagwe. (1 Ba-Korinthe 1:26-29; 3:1; Ba-Kolose 2:18) Lega go le bjalo, Paulo ke yena yo Jehofa a bego a mo kgethile ka go dumelelana le botho bja Gagwe bjo lerato le morero wa gagwe wa go loka. (1 Ba-Korinthe 15:8-10) Bao Paulo a ilego a ba hlalosa e le ‘baapostola ba maipei,’ gotee le baganetši ba bangwe, ba ile ba gana go amogela Paulo le tsela ya gagwe ya go nea mabaka go tšwa ka Mangwalong. Go hlaelelwa ga bona ke boikokobetšo go ile gwa ba šitiša go hwetša tsebo le kwešišo ya tsela e kgahlišago yeo Jehofa a phethagatšago morero wa gagwe ka yona. Anke le ka mohla re se ke ra tšeela fase goba ra ahlola e sa le pele bao Jehofa a kgethago go ba diriša bakeng sa go phetha thato ya gagwe.—2 Ba-Korinthe 11:4-6.
12. Mohlala wa Moše o bontšha bjang gore Jehofa o rata bao ba ikokobeditšego?
12 Ka lehlakoreng le lengwe, go na le mehlala e mentši ya ka Beibeleng yeo e gatelelago kamoo batho bao ba ikokobeditšego ba šegofatšwago ka go bona ganyenyane feela letago la Modimo. Moše, e lego “monna yo bolêta” go feta batho ka moka, o ile a bona letago la Modimo gomme a thabela tswalano ya kgaufsi-ufsi le yena. (Numeri 12:3) Monna yo yo a ikokobeditšego, yo a ilego a fetša nywaga e 40 e le modiši yo a ikokobeditšego, moo go se nago pelaelo gore nywaga e mentši ya yona o e feditše a le Peninsuleng ya Arabia, o ile a ratwa kudu ke Mmopi ka ditsela tše dintši. (Ekisodo 6:12, 30) Ka thekgo ya Jehofa, Moše o ile a ba mmoleledi le morulaganyi yo mogolo wa setšhaba sa Isiraele. O ile a thabela go boledišana le Modimo. O ile a bona “sebopêxô sa Morêna” ponong. (Numeri 12:7, 8; Ekisodo 24:10, 11) Bao ba ilego ba amogela mohlanka yo yo a ikokobeditšego le moemedi wa Modimo le bona ba ile ba šegofatšwa. Ka mo go swanago, re tla šegofatšwa ge e ba re lemoga le go kwa moporofeta yo mogolo go feta Moše e lego Jesu, gotee le “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” yoo a kgethilwego ke yena.—Mateo 24:45, 46; Ditiro 3:22.
13. Letago la Jehofa le ile la utollelwa bjang badiši bao ba ikokobeditšego lekgolong la pele la nywaga?
13 ‘Letago la Jehofa le ile la phadimela’ bomang ka tsebišo ya morongwa ya ditaba tše dibotse tša matswalo a “Mophološi, e lexo Kriste Morêna”? Ga se la phadimela baetapele ba bodumedi bao ba ikgantšhago goba batho ba bohlokwa bao ba lego maemong a phagamego, eupša le ile la phadimela badiši ba ikokobeditšego ‘bao ba bego ba le merakeng gomme ba letše ba letile mehlape ya bona.’ (Luka 2:8-11) Batho ba ba be ba sa tšeelwe godimo bakeng sa bokgoni bja bona le modiro wa bona. Lega go le bjalo, ke bona bao Jehofa a ilego a ba lemoga gomme a kgetha go tsebiša bona pele ka matswalo a Mesia. Ee, Jehofa o utollela baikokobetši le bao ba boifago Modimo letago la gagwe.
14. Ke ditšhegofatšo dife tše di tšwago go Modimo tšeo di tlelago bao ba ikokobeditšego?
14 Mehlala ye e re ruta’ng? E re bontšha gore Jehofa o rata baikokobetši gotee le go ba utollela tsebo le kwešišo ka merero ya gagwe. O kgetha batho bao ba ka bago ba sa fihlelele dilo tše itšego tšeo batho ba di letetšego gomme a diriša bona e le tsela ya gagwe ya go tsebiša ba bangwe morero wa gagwe o kgahlišago. Se se swanetše go re tutueletša go tšwela pele re lebelela go Jehofa, Lentšung la gagwe la boporofeta le mokgatlong wa gagwe bakeng sa tlhahlo. Re ka kgonthišega gore Jehofa o tla dula a tsebiša bahlanka ba gagwe ba ikokobeditšego mabapi le go utologa ga morero wa gagwe o kgahlišago. Moporofeta Amosi o tsebaditše gore: “Morêna Mong ’a bohle a ka se kê a dira selô, baboni bahlanka ba xaxwe à sešo a ba botša thopa y’axwe.”—Amosi 3:7.
Hlagolela Boikokobetšo Gomme o Thabele go Amogelwa ke Modimo
15. Ke ka baka la’ng re swanetše go šomela go kgomarela boikokobetšo, gomme se se bontšhwa bjang tabeng ya Kgoši Saulo wa Isiraele?
15 E le gore re thabele go amogelwa ke Modimo ka mo go sa felego, re swanetše go dula re ikokobeditše. Go ba yo a ikokobeditšego ga go bolele gore o tla dula o ikokobeditše. Go a kgonega gore motho a kgaotše go ikokobetša gomme a ineele go boikgantšho le go ikgodiša, e lego tšeo di lebišago go boikgogomošo le masetla-pelo. Saulo, e lego wa mathomo yo a ilego a tlotšwa e le kgoši ya Isiraele, o ile a dira sona seo. Mathomong ge a be a kgethwa, o ile a ikwa “bonyane.” (1 Samuele 15:17) Lega go le bjalo, ka morago ga go buša ka nywaga e mebedi feela, o ile a dira dilo ka boikgogomošo. O ile a tšeela fase tokišetšo ya Jehofa ya go neela dihlabelo ka moporofeta Samuele, gomme a loga leano la go itšhireletša bakeng sa go itirela dilo ka tsela ya gagwe. (1 Samuele 13:1, 8-14) A e be e le mathomo a ditiragalo tše di sa felego tšeo di ilego tša utolla go hlaelelwa ga gagwe ke boikokobetšo. Mafelelo e bile go lahlegelwa ke moya wa Modimo le go se sa amogelwa ke yena, e lego tšeo mafelelong di ilego tša lebiša lehung la gagwe leo le lešago dihlong. (1 Samuele 15:3-19, 26; 28:6; 31:4) Thuto e molaleng: Re swanetše go šomela go kgomarela boikokobetšo le go kwa gomme re fenye maikwelo a go itšeela godimo, ka go rialo re pheme ditiro le ge e le dife tša boikgogomošo tšeo di feleletšago ka go se amogelwe ke Jehofa.
16. Go naganišiša ka tswalano ya rena le Jehofa gotee le magagabo rena go ka re thuša bjang go hlagolela boikokobetšo?
16 Gaešita le ge boikokobetšo bo se bja lokeletšwa e le karolo ya dienywa tša moya wa Modimo, ke seka sa Modimo seo se swanetšego go hlagolelwa. (Ba-Galatia 5:22, 23; Ba-Kolose 3:10, 12) Ka ge bo akaretša boemo bja kgopolo—e lego kamoo re itebelelago ka gona gotee le go lebelela ba bangwe—go hlagolela boikokobetšo go nyaka maiteko a tseneletšego. Go nagana ka mo go tseneletšego le go naganišiša ka tswalano ya rena le Jehofa gotee le magagabo rena go ka re thuša gore re dule re ikokobeditše. Mahlong a Jehofa, nama ka moka e sa phethagalago e bjalo ka bjang bjo botala bjo bo golago ka lebakanyana, gomme bja pona le go omelela. Batho ba swana feela le ditšie ka tšhemong. (Jesaya 40:6, 7, 22) Na bjang bjo botee bo na le lebaka la go ikgantšha feela ka gobane e le bjo bo teletšana go feta mabjang a mangwe? Na tšie e na le lebaka la go kgantšha bokgoni bja yona e le feela ka gobane e ka tabogela kgojana go feta ditšie tše dingwe? Go nagana bjalo ke mo go se nago tlhaologanyo. Ka go rialo, moapostola Paulo o ile a gopotša Bakriste-gotee le yena gore: “O beilwe ke mang xe O re: Ke phala yola? O swere eng se O sa kaxo wa se fiwa? Xomme xe O filwe, O re’ng xe O ikxodiša wa e a rexo: Nna xa k’a fiwa?” (1 Ba-Korinthe 4:7) Go naganišiša ka ditemana tša Beibele tše bjalo ka ye go ka re thuša go hlagolela boikokobetšo le go bo bontšha.
17. Ke’ng seo se thušitšego moporofeta Daniele go hlagolela boikokobetšo, gomme ke’ng seo se ka re thušago go dira se se swanago?
17 Moporofeta wa mo-Hebere e lego Daniele o ile a bolelwa e le “monna wa moratexi” mahlong a Modimo ka baka la go “ikokobetša” ga gagwe. (Daniele 10:11, 12) Ke’ng seo se thušitšego Daniele go hlagolela boikokobetšo? Sa pele, o ile a bontšha go ithekga ka Jehofa ka mo go feletšego, a retologela go yena ka mehla ka thapelo. (Daniele 6:10, 11) Go oketša moo, Daniele e be e le morutwana yo mafolofolo wa Lentšu la Modimo le yo a nago le boikemišetšo bjo bobotse, e lego seo se mo thušitšego go dula a lebišitše tlhokomelo morerong wa Modimo wo o kgahlišago. Le gona o be a ikemišeditše go amogela mafokodi a gagwe ka noši, e sego feela a batho ba gabo. Le gona o be a tloga a e-na le kgahlego go tšwetšeng pele go loka ga Modimo, e sego ga gagwe. (Daniele 9:2, 5, 7) Na re ka ithuta mohlaleng o kgahlišago wa Daniele gomme ra katanela go hlagolela le go bontšha boikokobetšo dibopegong ka moka tša maphelo a rena?
18. Ke letago lefe leo le letetšego bao ba bontšhago boikokobetšo lehono?
18 Diema 22:4 e re: “Boikokobetšô le xo boifa Morêna, moputsô ké lehumô, le xo rêtwa, le xo phela.” Ee, Jehofa o amogela bao ba ikokobeditšego, gomme se se feleletša ka go retwa le bophelo. Ka morago ga ge a nyakile go kgaotša tirelo ya gagwe go Modimo, eupša ka morago Jehofa a lokiša tsela ya gagwe ya go nagana, mopsalme Asafa o ile a dumela ka boikokobetšo gore: “O nthsepediša ka morêrô w’axo, wa tlo bá wa nkamoxêla wa nkxodiša.” (Psalme 73:24) Go thwe’ng ka lehono? Ke letago lefe leo le letetšego bao ba bontšhago boikokobetšo? Go oketša go thabeleng tswalano ya go amogelwa ke Jehofa le yeo e šegofaditšwego, ba ka lebelela pele go boneng go phethagatšwa ga mantšu a buduletšwego a Kgoši Dafida ao a rego: “Ba bolêta e tlo ba bôná beng ba naxa; ba tlo thaba ka botlalô bya moláô.” A bokamoso bjo bo kgahlišago gakaakang!—Psalme 37:11.
[Dipotšišo tša Thuto]
[Lepokisi go letlakala 12]
O be a le Matla Eupša a Ikokobeditše
Kopanong ya Barutwana ba Beibele (bao lehono ba tsebjago e le Dihlatse tša Jehofa) ya 1919 kua Cedar Point, Ohio, U.S.A., J. F. Rutherford wa nywaga e 50, yoo ka nako yeo a bego a okamela modiro, o ile a ithapela ka lethabo go ba moamogedi wa baeng, a rwala merwalo ya bona le go felegetša batla-kopanong diphapošing tša bona. Letšatšing la mafelelo la kopano, o ile a kgahliša ka mo go tseneletšego batheetši ba 7 000 ka mantšu a rego: “Le batseta ba Kgoši ya dikgoši le Morena wa marena, bao le tsebišago batho . . . mmušo wa letago wa Morena wa rena.” Le ge Ngwanabo rena Rutherford e be e le monna yo a nago le tumelo e matla, a tsebja ka go bolela ka matla gomme a dira bjalo a sa pepetletše bakeng sa seo a bego a dumela gore ke therešo, o be a tloga a ikokobeditše pele ga Modimo, gantši a bontšha seo dithapelong tša gagwe borapeding bja mesong kua Bethele.
[Caption on page 9]
Stefano yo a bego a tseba Mangwalo gabotse, o ile a aba dijo ka boikokobetšo
[Caption on page 10]
Boemo bja kgopolo bja Manase bja go ikokobetša bo ile bja thabiša Jehofa
[Caption on page 12]
Ke’ng seo se ilego sa dira gore Daniele e be “monna wa moratexi”?
Na o a Gopola?
• Ke bjang Stefano e lego mohlala wa motho yo a ikokobeditšego yoo Jehofa a ilego a mo utollela letago la Gagwe?
• Jehofa Modimo o bontšhitše boikokobetšo ka ditsela dife?
• Ke mehlala efe yeo e bontšhago gore Jehofa o utollela baikokobetši letago la gagwe?
• Mohlala wa Daniele o ka re thuša bjang go hlagolela boikokobetšo?