Ba Lapile Eupša Ga Ba Lesetše
Ba Lapile Eupša Ga Ba Lesetše
“Morêna ké . . . Mohlodi wa mexomô ya lefase; xa a lape, xa a fêle matla, ké yo thlaloxanyô e sa fihlelwexo. Ba ba lapilexo ó ba nea matla, ba ba fôkôlaxo ó ba kxoniša tše ntši.”—JESAYA 40:28, 29.
1, 2. (a) Ke taletšo efe e ipiletšago yeo e newago bohle bao ba nyakago go ba borapeding bjo bo sekilego? (b) Ke’ng seo se ka tšweletšago kotsi e kgolo boemong bja rena bja moya?
KA GE re le barutiwa ba Jesu, re tlwaelane gabotse le taletšo ya gagwe yeo e ipiletšago e rego: “Tlang xo Nna bohle ba Le lapišitšwexo, ba Le imêlwaxo; Nna ke tlo Le khutšiša. . . . Xobane yoko ya-ka xa e robe, morwalô wa-ka ké o bohwêfê.” (Mateo 11:28-30) Le gona Bakriste ba newa ‘mabaka a tapologo go tšwa go Jehofa.’ (Ditiro 3:19, 20) Ga go na pelaelo gore o iponetše ka noši mafelelo a lapološago a go ithuta ditherešo tša Beibele, go ba le kholofelo e kgahlišago ka bokamoso le go diriša melao ya motheo ya Jehofa bophelong bja gago.
2 Lega go le bjalo, ba bangwe ba barapedi ba Jehofa ba lapa maikwelong. Mabakeng a mangwe dinako tše tša go lapa ke tše kopana. Mabakeng a mangwe maikwelo a go lapa a ka tšwela pele ka nako e telele. Ge nako e dutše e tšwela pele, ba bangwe ba ka nagana gore boikarabelo bja bona bja Bokriste bo fetogile morwalo o boima go e na le go ba morwalo o lapološago bjalo ka ge Jesu a holofeditše. Maikwelo a bjalo a fošagetšego a ka tliša kotsi e kgolo tswalanong ya Mokriste le Jehofa.
3. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a nea keletšo yeo e hwetšwago go Johane 14:1?
3 Pejana ga go golegwa le go bolawa ga gagwe, Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Dipelo tša lena di se thšoxê; dumêlang Modimo, le Nna Le ntumêlê.” (Johane 14:1) Jesu o boletše mantšu a ge baapostola ba be ba le kgaufsi le go lebeletšana le ditiragalo tša masetla-pelo. Tše di be di tla latelwa ke tlaišo. Jesu o be a tseba gore baapostola ba gagwe ba be ba ka kgopišwa ke go nyama kudu. (Johane 16:1) Ge e ba maikwelo a go nyama a sa hlokomelwe, a ka ba fokodiša moyeng gomme a ba dira gore ba se sa bota Jehofa. Se le sona ke sa therešo ka Bakriste lehono. Go nyama mo go tšeago nako e telele go ka baka tlaišego e kgolo, gomme dipelo tša rena di ka imelwa. (Jeremia 8:18) Motho yo re lego yena ka gare a ka fokola. Ka tlase ga kgateletšo ye, re ka fokola maikwelong le moyeng, gaešita le go lahlegelwa ke kganyogo ya rena ya go rapela Jehofa.
4. Ke’ng seo se ka re thušago go šireletša dipelo tša rena tša seswantšhetšo tabeng ya go lapa?
4 Keletšo ye ya Beibele ke e swanetšego e le ka kgonthe: “Mo xo tšohle di dišwaxo, diša pelo y’axo; xobane bophelô bo hlaxa xo yona.” (Diema 4:23) Beibele e nea keletšo e šomago yeo e re thušago go šireletša dipelo tša rena tša seswantšhetšo go nyameng le go lapeng moyeng. Lega go le bjalo, sa pele re swanetše go tseba sebaki sa go lapa ga rena.
Bokriste ga bo Gatelele
5. Ke thulano efe e ka bonagalago e le gona mabapi le go ba morutiwa wa Mokriste?
5 Ke therešo gore go ba Mokriste go nyaka gore o katane ka matla. (Luka 13:24) Le gona Jesu o boletše gore: “E a sa rwalexo [kota ya gagwe ya tlhokofatšo, NW] a tla a nthšala moraxo, a ka se kê a ba morutiwa wa-ka.” (Luka 14:27) Ge re a kga ka godimo, mantšu a a ka bonagala a thulana le mantšu a Jesu a mabapi le morwalo wa gagwe o bohwefo le o lapološago, eupša ge e le gabotse ga go na thulano.
6, 7. Ke ka baka la’ng go ka bolelwa gore mohuta wa borapedi bja rena ga o lapiše?
6 Gaešita le ge go katana ka matla le go šoma ka thata e le mo go lapišago mmeleng, e ka ba mo go kgotsofatšago le mo go lapološago ge go dirwa ka lebaka le lebotse. (Mmoledi 3:13, 22) Le gona go na le tsela efe e kaone ya go feta go boledišana le baagišani ba rena ka ditherešo tše di kgahlišago tša Beibele? Le gona, go katanela ga rena go phela ka ditekanyetšo tša Modimo tše di phagamego tša boitshwaro e ba mo go sa rego selo ge go bapetšwa le mehola yeo re e thabelago ka baka la go dira bjalo. (Diema 2:10-20) Gaešita le ge re tlaišwa, re go lebelela e le tokelo go tlaišwa ka baka la Mmušo wa Modimo.—1 Petro 4:14.
7 Morwalo wa Jesu e tloga e le o lapološago e le ka kgonthe, kudu-kudu ge o bapetšwa le lefsifsi la moya la bao ba dulago ba le ka tlase ga joko ya bodumedi bja maaka. Modimo o re rata ka lerato le borutho gomme ga a re kgopele dilo tšeo di sa kwagalego. ‘Melao ya Jehofa ga se e thata.’ (1 Johane 5:3) Bjalo ka ge go bontšhitšwe ka Mangwalong, Bokriste bja therešo ga bo gatelele. Go molaleng gore mohuta wa borapedi bja rena ga o bake go lapa le manyami.
‘Apolang Tšohle tše di le Imelago’
8. Ke’ng seo gantši se bakago go lapa moyeng?
8 Go lapa le ge e le gofe ga moya moo re lebeletšanago le gona gantši ke ditla-morago tša morwalo o oketšegilego wo o bewago go rena ke tshepedišo ye e gobogilego ya dilo. Ka baka la ge “lefase ka moka le rapaletše bobeng,” re dikologilwe ke matla a ganetšago ao a ka re imelago gomme a fediša teka-tekano ya rena ya Bokriste. (1 Johane 5:19) Dilo tšeo di sego bohlokwa di ka raraganya le go šitiša mokgwa wa rena wa Bokriste wa go dira dilo. Merwalo ye yeo e oketšegilego e ka re imela gaešita le go re gatelela. Beibele e re eletša ka mo go swanetšego gore “re apoleng tše di re imêlaxo tšohle.”—Ba-Hebere 12:1-3.
9. Ke bjang go phegelela dilo tše di bonagalago go ka re imelago?
9 Ka mohlala, go tshwenyega ga lefase ka botumo, tšhelete, boithabišo, go eta ntle le lebaka le go phegelela dilo tše dingwe tše di bonagalago go ka tutuetša tsela yeo re naganago ka yona. (1 Johane 2:15-17) Bakriste ba bangwe ba lekgolong la pele la nywaga bao ba ilego ba phegelela mahumo ba ile ba raraganya maphelo a bona kudu. Moapostola Paulo o hlalosa gore: “Ba ba rataxo xo huma ba wêla melekong le mereong; ba ya le dikxanyoxô tše ntši tša bošilo tše di xobošaxo motho tša mo senya, tša mo tekesetša thsenyexong le tahlexong. Xobane mexabaru ké wôna modu wa bobe ka moka; xomme ba bangwê ba xo kêkêla xo tšôna ba aroxile tumêlô ba ikôbêla mehlakô e mentši.”—1 Timotheo 6:9, 10.
10. Re ka ithuta’ng mabapi le mahumo go tšwa seswantšhong sa Jesu sa mobjadi?
10 Ge re ikwa re lapile e bile re nyamile tirelong ya rena go Modimo, na e ka ba e le ka baka la gore go phegelela dilo tše di bonagalago go bipa boemo bja rena bja moya? Kgonagalo ye ke ya kgonthe, bjalo ka ge e bontšhitšwe ke seswantšho sa Jesu sa mobjadi. Jesu o ile a bapiša “’pelaêlô tša bophelô byono, le bofora bya lehumô, le dikxanyoxô tša dilô tše dingwê” le meetlwa yeo ‘e bipago’ peu ya lentšu la Modimo dipelong tša rena. (Mareka 4:18, 19) Ka baka leo, Beibele e re eletša gore: “Menaxanô a e se bê ya mexabaru. Le bê ba ba kxodilwexo ke tše di lexo xôna. Yêna mong ó boletše a re: Nka se kê ka Xo lahla; nka se kê ka Xo tloxêla.”—Ba-Hebere 13:5.
11. Re ka fokotša bjang dilo tšeo di ka re imelago?
11 Ka dinako tše dingwe selo seo se raraganyago maphelo a rena ga se go phegelela dilo tše di oketšegilego, eupša ke seo re se dirago ka dilo tšeo re šetšego re e-na le tšona. Ba bangwe ba ka lapa maikwelong e le ka baka la mathata a magolo a tša maphelo, go lahlegelwa ke baratiwa, goba mathata a gateletšago. Ba ile ba bona go nyakega gore nako le nako ba dire diphetogo. Banyalani ba bangwe ba ile ba phetha ka go beela ka thoko e mengwe ya mediro yeo ba itlošago boduto ka yona le mešongwana ya motho ka noši yeo e sego bohlokwa. Ge e le gabotse ba ile ba hlahloba dithoto tša bona gomme ba phuthela dilo ka moka tšeo di sepedišanago le mediro e bjalo gomme ba di beela kgole. Ka moka ga rena re ka holega ge nako le nako re ka hlahloba mekgwa ya rena le dilo tšeo re nago le tšona, ra beela ka thoko morwalo le ge e le ofe wo o sa nyakegego e le gore re se ke ra lapa gomme ra lesetša.
Go Leka-lekana le Boipoetšo ke tša Bohlokwa
12. Re swanetše go lemoga’ng mabapi le diphošo tša rena?
12 Diphošo tša rena, gaešita le ditabeng tše dinyenyane di ka raraganya maphelo a rena ganyenyane-ganyenyane. Mantšu a Dafida ke a therešo gakaakang: “Melato ya-ka e nthibexetše hlôxô; e nthôba byalo ka morwalô o boima.” (Psalme 38:4) Gantši diphetogo tše sego kae tšeo di šomago di tla re imolla merwalo e boima.
13. Go leka-lekana go ka re thuša bjang go ba le pono e leka-lekanego ka bodiredi bja rena?
13 Beibele e re kgothaletša go ba le “thlaloxanyô le pelo-keledi.” (Diema 3:21, 22) Beibele e re: ‘Bohlale bjo bo tšwago godimo bo leka-lekane.’ (Jakobo 3:17) Ba bangwe ba ile ba ikwa ba le ka tlase ga kgateletšo ya go dira ka go lekana le seo ba bangwe ba se dirago bodireding bja Bokriste. Lega go le bjalo, Beibele e re eletša gore: “Motho a a šetšê modirô wa xaxwe; ké mo a tl’o xo rêtwa ka tša xaxwe, e sexo ka tša e mongwê. Xobane motho ka o tee ka o tee ó rwešwa morwalo e lexo wa xaxwe.” (Ba-Galatia 6:4, 5) Ke therešo gore mohlala o mobotse wa Bakriste-gotee le rena o ka re kgothaletša go hlankela Jehofa ka pelo ka moka, eupša bohlale bjo bo šomago le go leka-lekana di tla re thuša go bea dipakane tša kgonthe ka go dumelelana le maemo a rena ka noši.
14, 15. Re ka bontšha bjang bohlale bjo bo šomago ge re hlokomela dinyakwa tša rena tša mmele le tša maikwelo?
14 Go leka-lekana ga rena gaešita le maemong ao a ka bonagalago a se bohlokwa go ka thuša go thibela maikwelo a go lapa. Ka mohlala, na re hlagolela mekgwa e leka-lekanego yeo e lebišago boemong bjo bobotse bja tša maphelo? Ela hloko mohlala wa banyalani ba bangwe bao ba hlankelago go e nngwe ya diofisi tša makala a Dihlatse tša Jehofa. Ba bone bohlokwa bja bohlale bjo bo šomago bakeng sa go thibela go lapa. Mosadi o re: “Go sa šetšwe gore re na le mošomo o mokaakang, re leka go robala ka nako e swanago bošego bjo bongwe le bjo bongwe. Le gona re itšhidulla ka mehla. Se se tloga se re thušitše. Re ithutile gore mafokodi a rena ke afe, gomme re dira dilo ka go dumelelana le ona. Re leka gore re se ke ra ipapetša le bao ba bonagalago ba e-na le matla a sa felego.” Na ka mehla re ja dijo tše di agago le go khutša ka mo go lekanego? Go ela hloko ka kakaretšo boemo bja rena bja tša maphelo ka tsela e kwagalago go ka fokotša maikwelo a go lapa maikwelong le moyeng.
15 Ba bangwe ba rena ba na le dinyakwa tša moswana-noši. Ka mohlala, kgaetšedi yo mongwe wa Mokriste o hlanketše bodireding bja nako e tletšego dikabelong tše mmalwa tše thata. O bile le mathata a šoro a tša maphelo, go akaretša le kankere. Ke’ng seo se mo thušago go lebeletšana ka katlego le maemo ao a gateletšago? O re: “Go bohlokwa go nna gore ke be le nako ya go ba noši le gona lefelong leo le homotšego. Ge ke dutše ke e-kwa go gateletšega le go lapa di gola, ke moo ke kwago ke nyaka dinako tša setu moo nka kgonago go bala le go khutša.” Bohlale bjo bo šomago le bokgoni bja go nagana di re thuša go lemoga le go kgotsofatša dinyakwa tša rena tša motho ka noši gomme ka go rialo ra phema go lapa moyeng.
Jehofa Modimo o a re Matlafatša
16, 17. (a) Ke ka baka la’ng go hlokomela bophelo bja rena bja moya go le bohlokwa kudu? (b) Ke’ng seo re swanetšego go se akaretša mokgweng wa rena wa letšatši le letšatši?
16 Ke therešo gore go hlokomela bophelo bja rena bja moya ke gabohlokwa kudu. Ge re e-na le tswalano ya kgaufsi le Jehofa Modimo, re ka lapa mmeleng, eupša le ka mohla re ka se lapišwe ke go mo rapela. Jehofa “ba ba lapilexo ó ba nea matla, ba ba fôkôlaxo ó ba kxoniša tše ntši.” (Jesaya 40:28, 29) Moapostola Paulo, yoo yena ka noši a ilego a bona therešo ya mantšu a o ngwadile gore: “Ké ka ’baka leo re sa lapexo. Le xe motho yó wa rena wa ntlê a ônala, motho wa teng ó fêla a mphsafatšwa ka mehla.”—2 Ba-Korinthe 4:16.
17 Ela hloko polelwana e rego “ka mehla.” Se se bolela gore re itire bao ba hwetšagalago bakeng sa ditokišetšo tša Jehofa letšatši le letšatši. Moromiwa yoo a ilego a hlankela ka potego ka nywaga e 43 o ile a swanelwa ke go lebeletšana le dinako tša go lapa mmeleng le go nyama. Eupša ga se a ka a lesetša. O re: “Ke itlwaeditše go tsoga e sa le mesong e le gore pele ke thoma mošomo le ge e le ofe, nka fetša nako ke rapela Jehofa le go bala Lentšu la gagwe. Mokgwa wo wa letšatši le letšatši o nthušitše gore ke kgotlelele go fihlela gona bjale.” Re ka tloga re ithekga ka matla a phološago a Jehofa ge e ba letšatši le letšatši, ee “ka mehla,” re mo rapela le go naganišiša ka dika tša gagwe tše di phagamego gotee le dikholofetšo tša gagwe.
18. Beibele e nea khomotšo efe bakeng sa babotegi bao ba tšofetšego goba bao ba babjago?
18 Se ke seo se thušago kudu go bao ba ikwago ba nyamile ka baka la botšofadi le bolwetši. Batho ba bjalo ba ka nyama, e sego ka baka la gore ba ipapetša le ba bangwe, eupša ka gobane ba ipapetša le seo ba kilego ba ba sona. Ke mo go homotšago gakaakang go tseba gore Jehofa o hlompha batšofadi! Beibele e re: “Hlôxô-pududu ké ’ala sa bothšephi; se hwetšwa tseleng ya xo loka.” (Diema 16:31) Jehofa o tseba mafokodi a rena gomme o tšeela godimo borapedi bja rena bja pelo ka moka go sa šetšwe mafokodi a rena. Le gona mediro e mebotse yeo re šetšego re e dirile e begilwe ka mo go sa phumolegego ka kgopolong ya Modimo. Mangwalo a re kgonthišetša gore: “Modimo xa a bebe motho, xa a lebale medirô ya lena, le leratô le Le itapišitšexo ka lôna ’ineng la xaxwe mola Lè dirêla bakxêthwa, Lè ba dirêla le byale.” (Ba-Hebere 6:10) Ka moka ga rena re thaba gakaakang gore gare ga rena re na le bao ba itlhatsetšego ba botegela Jehofa ka go se kwanantšhe ka nywaga-some e mentši!
Le se ke la Lesetša
19. Re holwa bjang ke go dula re swaregile ka go dira se sebotse?
19 Ba bantši ba dumela gore go šoma ka thata ka mehla go ka fokotša go lapa. Ka mo go swanago, mediro ya ka mehla ya moya e ka thuša go imolla maikwelo le ge e le afe a go lapa maikwelong goba moyeng. Beibele e re: “A re se kê ra lapa xo dira botse; xobane xe re sa lesetše, re tlo buna ka lebaka la xôna. Byale xe re sa na le lebaka, a re direng botse; re bo dirêlê batho bohle, xa-xolo re bo dirêlê batho ba-bô-rena ba tumêlô.” (Ba-Galatia 6:9, 10) Ela hloko polelwana e rego “xo dira botse” le e rego “re direng botse.” Se se bolela gore re swanetše go gata mogato. Go direla batho ba bangwe dilo tše dibotse go tloga go ka thuša go re thibela gore re se ke ra lapa tirelong ya rena go Jehofa.
20. E le gore re lwantšhe go nyama, re swanetše go phema segwera sa bomang?
20 Ka mo go fapanego, go gwerana le batho bao ba hlokomologago melao ya Modimo gotee le go dira dilo le bona e ka ba morwalo o lapišago. Beibele e re lemoša gore: “Lefsika le boima; le lešaba-šaba ké morwalô; tše pedi tšeo di fetwa ke thselekô ya lešilo.” (Diema 27:3) E le gore re lwantšhe maikwelo a go nyama le go lapa, re swanetše go phema go gwerana le bao ba dulago ba nagana ka dilo tše di fošagetšego gomme e le bao ba sekametšego go swaya ba bangwe diphošo.
21. Ke bjang re ka bago bao ba kgothatšago ba bangwe dibokeng tša Bokriste?
21 Diboka tša Bokriste ke tokišetšo e tšwago go Jehofa yeo e ka re neago matla a moya. Moo re na le sebaka se sebotse sa go kgothatšana ka tlhahlo e lapološago le ka bogwera. (Ba-Hebere 10:25) Bohle ka phuthegong ba swanetše go katanela go ba bao ba agago ge ba nea ditlhaloso dibokeng goba ge ba tšea karolo lenaneong go tšwa sethaleng. Bao ba etelelago pele e le barutiši ba ikarabela ka mo go kgethegilego gore ba kgothatše ba bangwe. (Jesaya 32:1, 2) Gaešita le ge go nyakega go kgothatša goba go kgalema, segalo sa lentšu sa keletšo e swanetše go ba se se lapološago. (Ba-Galatia 6:1, 2) Ka kgonthe lerato la rena la go rata ba bangwe le tla re thuša go hlankela Jehofa ka ntle le go lapa.—Psalme 133:1; Johane 13:35.
22. Go sa šetšwe boemo bja rena bja go se phethagale, ke ka baka la’ng re ka ba le sebete?
22 Go hlankela Jehofa mehleng ye ya bofelo go akaretša go šoma. Le gona Bakriste le bona ba lebeletšana le ditla-morago tša go lapa monaganong, go kwa bohloko maikwelong le maemo a gateletšago. Boemo bja rena bja go se phethagale ke bjo bo fokolago, bo swana le pitša ya letsopa. Lega go le bjalo, Beibele e re: “Lehumô leo re le swere ka dibya tša letsopa; xore matla a maxolo e bê a Modimo, e sexo a rena.” (2 Ba-Korinthe 4:7) Ee, re tla lapa, eupša anke le ka mohla re se ke ra tlogela goba ra lahlela toulo. Go e na le moo, anke re ‘boleleng ka sebete gore Jehofa ke molwedi wa-ka.’—Ba-Hebere 13:6.
[Dipotšišo tša Thuto]
Poeletšo e Kopana
• Ke merwalo efe e mengwe e boima yeo re ka kgonago go e bea fase?
• Re ka tšea karolo bjang go direleng Bakriste-gotee le rena ‘se sebotse’?
• Jehofa o re matlafatša bjang ge re ikwa re lapile goba re nyamile?
[Caption on page 23]
Jesu o tsebile gore go nyama mo go tšeago nako e telele go ka tshwenya baapostola ba gagwe
[Caption on page 24]
Ba bangwe ba ile ba fediša e mengwe ya mediro ya go itloša boduto le mešongwana ya motho ka noši yeo e sego bohlokwa
[Caption on page 26]
Go sa šetšwe mafokodi a rena, Jehofa o tšeela godimo borapedi bja rena bja pelo ka moka