Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Bohwa Bofe Bjoo o bo Kolotago Bana ba Gago?

Ke Bohwa Bofe Bjoo o bo Kolotago Bana ba Gago?

Ke Bohwa Bofe Bjoo o bo Kolotago Bana ba Gago?

PAVLOS, e lego monna yo a nago le lapa yo a tšwago ka borwa bja Yuropa, ke ka sewelo a bago gona gae e le gore a fetše nako le mosadi wa gagwe le bana—barwedi ba babedi, bao yo mongwe a nago le nywaga e 13 gomme yo mongwe a nago le nywaga e 11, gotee le morwa yo a nago le nywaga e 7. Pavlos o šoma diiri tše ditelele matšatši a šupa ka beke, e le go leka go hwetša tšhelete e lekanego ya gore a phethagatše toro ya gagwe. O nyaka go rekela yo mongwe le yo mongwe wa barwedi ba gagwe lefelo la bodulo, e bile o nyaka go thoma kgwebo e nyenyane bakeng sa morwa wa gagwe. Mosadi wa gagwe, e lego Sofia, o šoma go kgoboketša dithoto tša ka ngwakong bakeng sa malapa a bana ba bona a nakong e tlago. Ge ba botšišwa lebaka leo ka lona ba šomago ka thata gakaakaa, ba nea karabo e swanago ya gore, “Bakeng sa go hola bana ba rena!”

Go etša Pavlos le Sofia, batswadi ba bantši go dikologa lefase ba dira sohle seo ba ka se kgonago go nea bana ba bona motheo o mobotse bophelong. Ba bangwe ba beela tšhelete ka thoko bakeng sa gore bana ba bona ba e diriše nakong e tlago. Ba bangwe ba kgonthišetša gore bana ba bona ba hwetša thuto e lekanego le gore ba ithuta bokgoni bjo itšego bjo bo tlago go ba hola ka morago bophelong. Gaešita le ge batswadi ba bantši ba lebelela dimpho tše bjalo e le bohwa bjoo bo newago ka lerato, go dira ditokišetšo tše bjalo gantši go bea batswadi ka tlase ga kgateletšego e kgolo ya gore ba phethagatše ditebelelo tša ba leloko, bagwera le batho bao ba phelago le bona. Ka gona, batswadi bao ba nago le taba ba botšiša ka tshwanelo gore, ‘Re kolota bana ba rena gakaaka’ng?’

Go Lokišeletša Bokamoso

Ga se ga tlhago feela eupša gape ke ga Mangwalo gore batswadi ba Bakriste ba hlokomele bana ba bona. Moapostola Paulo o boditše Bakriste ba mehleng ya gagwe gore: “Xa xo a swanêla xe batswadi ba kxobêlêlwa mahumô ke bana ba bôná; ké bana ba ba swanetšexo xo a kxobêlêlwa ke batswadi.” (2 Ba-Korinthe 12:14) Paulo o okeditše ka gore go nea tlhokomelo ya botswadi ke boikarabelo bjo bogolo. O ngwadile gore: “Xe motho a sa babalele b’abô, xaxolo ba lapeng la xabô, ó latola tumêlô; ó phalwa ke e a sa dumelexo.” (1 Timotheo 5:8) Dipego tše dintši tša Beibele di bontšha gore ditaba tša mabapi le bohwa e be e le tša bohlokwa go bahlanka ba Modimo ba mehleng ya Beibele.—Ruthe 2:19, 20; 3:9-13; 4:1-22; Jobo 42:15.

Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe batswadi ba swarega kudu ka go nea bana ba bona bohwa bjo bogolo. Ka baka la’ng? Manolis, e lego tate yo a tlogilego ka borwa bja Yuropa a hudugela United States, o šupa go lebaka le tee la gore: “Batswadi bao ba ilego ba lebeletšana le tshenyo ya Ntwa ya II ya Lefase, tlala le bodiidi, ba ikemišeditše go kaonefatša bophelo bja bana ba bona.” O oketša ka gore: “Ka baka la go ikwa ba ikarabela ka tsela e feteletšego e bile ba kganyoga go nea bana ba bona motheo o mobotse ka mo go kgonegago bophelong, batswadi ka dinako tše dingwe ba a ikgobatša.” Ke therešo gore batswadi ba bangwe ba itima dilo tšeo di nyakegago bophelong goba ba phela bophelo bja go itima dilo e le gore ba kgobokeletše bana ba bona dilo tše di bonagalago. Eupša na ke gabohlale gore batswadi ba tšwele pele ka mokgwa o bjalo?

“Ké Lefèla, ké Bošula byo Boxolo”

Kgoši Salomo wa Isiraeleng ya bogologolo o ngwadile mantšu a temošo mabapi le bohwa. O ngwadile gore: “Ka nyatša le ’tapišô tšohle tše nkilexo ka itapiša ka tšôna fá tlase xa letšatši, tše ke tl’o xo di tloxêlêla motho e a tl’o xo nthlatlama. ’Me xo tseba mang xe e tlo ba mohlale xoba lešilo? Ó tlo buša tšohle tše ke di dirilexo ka bohlale bya-ka fá tlase xa letšatši. Le tšôna-tšeo ké lefêla. . . . Xobane motho e a dirilexo ka bohlale le ka tsebô le ka kxônô, ó di tloxêlêla motho e a sa kaxo a itapiša ka tšôna, ya ba bohwa bya xaxwe. Tše le tšona ké lefêla, ké bošula byo boxolo.”—Mmoledi 2:18-21.

Go etša ge Salomo a hlalosa, bao ba amogelago bohwa ba ka no se lemoge bohlokwa bja bjona bjo bo feletšego ka gobane bona ka bobona ga ba bo šomela ka thata. Ka gona, baja-bohwa ba ka bapala ka seo batswadi ba šomilego ka thata gore ba ba kgobokeletše sona. Ba ka ba ba senya dithoto tše bjalo tšeo di hweditšwego ka thata. (Luka 15:11-16) Seo e be e tla ba ‘lefeela le bošula bjo bogolo’ gakaakang!

Bohwa le Megabaru

Go na le selo se sengwe gape seo batswadi ba swanetšego go naganišiša ka sona. Ditšong tšeo go tšona go ntšhwa ga magadi e lego mo go tlwaetšwego, ba bogweng ba ka thoma go ba le megabaru, ba nyaka magadi a mantši go feta ao lesogana le ka kgonago go a ntšha. Batswadi ba bangwe ba ka thibela barwedi ba bona gore ba se nyalwe ka gobane ba letetše lesogana leo le ka ntšhago magadi a mantši.

Go ya ka kuranta e nngwe, manyalo a mangwe go rerišanwa ka ona “e le feela bakeng sa go ikhola ga bo-tate bao ba nago le megabaru.” * Ba ka thoma go bapetša seo malapa a mangwe a kgonnego go se hwetša go bao ba ba nyaletšego. Bana ka bobona ba ka ba le megabaru, ba nyaka go nyalwa feela malapeng ao a humilego.

Beibele e re lemoša malebana le mehuta ka moka ya megabaru. Salomo o ngwadile gore: “Bohwa bya maphaka-phaka-mathomong, bo y’o hlôka thšexofalô pheletšong.” (Diema 20:21) Moapostola Paulo o gateletše gore: “Mexabaru ké wôna modu wa bobe ka moka.”—1 Timotheo 6:10; Ba-Efeso 5:5.

‘Bohlale Gotee le Bohwa’

Ke therešo gore bohwa ke bja bohlokwa ka tsela e itšego, eupša bohlale ke bja bohlokwa go feta dilo tše di bonagalago. Kgoši Salomo o ngwadile gore: “Bohlale ké boló, bo etša bohwa; . . . Moriting wa bohlale ké moriting wa lehumô; se sexolo mo tsebong ké xe bohlale bo phediša mong wa byôna.” (Mmoledi 7:11, 12; Diema 2:7; 3:21) Le ge tšhelete e nea tekanyo e itšego ya tšhireletšego e bile e dira gore yo a nago le yona a kgone go hwetša se sengwe le se sengwe seo a se nyakago, e sa dutše e ka lahlega. Ka lehlakoreng le lengwe, bohlale—bokgoni bja go diriša tsebo go rarolleng mathata goba go fihleleleng dipakane tše itšego—bo ka šireletša motho gore a se ke a lekela hlogong ka bošilo. Ge bo theilwe poifong e swanetšego ya go boifa Modimo, bo ka mo thuša go hwetša bophelo bjo bo sa felego lefaseng le lefsa la Modimo leo le lego kgaufsi le go tla—bohwa bja bohlokwa e le ka kgonthe!—2 Petro 3:13.

Batswadi ba Bakriste ba swanetše go diriša bohlale bjo bo bjalo bakeng sa go ipeela gotee le go beela bana ba bona dilo tše di swanetšego tšeo di tlago pele bophelong. (Ba-Filipi 1:10) Dilo tše di bonagalago tšeo di kgobokeletšwago gore di dirišwe ke bana ga se tša swanela go etišwa pele ga dilo tša moya. Jesu o kgothaleditše balatedi ba gagwe gore: “Sa pele Le tsomê mmušô wa Modimo le tokô ya wôna; ké mo Le tl’o xo ekeletšwa ka tšeo ka moka.” (Mateo 6:33) Batswadi bao ba beelago malapa a bona a Bokriste dipakane tša moya ba ka letela gore ba putswe ka mo go humilego. Kgoši Salomo yo bohlale o ngwadile gore: “Tata-xo-moloki ó tlo hlalala ka xoxolo; yo bohlale ó thabêlwa ke motswadi w’axwe. A xo thabê tat’axo le mm’axo, xo hlalalê wa xaxo motswadi.”—Diema 23:24, 25.

Bohwa bja sa Ruri

Go ba-Isiraele ba bogologolo, ditaba tša bohwa e be e le tša bohlokwa kudu. (1 Dikxoši 21:2-6) Lega go le bjalo, Jehofa o ba eleditše ka gore: “Mantšu a ke Xo laetšexo lehono a a dulê a le pelong ya xaxo. O a tiišetšê bana ba xaxo; O bolêlê ôna O dutše ngwakong wa xaxo, le xe O le tseleng xe O y’o rôbala le xe O tsoxa.” (Doiteronomio 6:6, 7) Batswadi ba Bakriste ba botšwa se se swanago gore: “Sa lena a e bê xo ba etetša [bana ba lena] ka xo ba ruta le xo ba eletša tša Morêna.”—Ba-Efeso 6:4.

Batswadi bao ba nago le pono ya moya ba lemoga gore go hlokomela malapa a bona go akaretša go a nea thuto e tšwago ka Beibeleng. Andreas, e lego tatago bana ba bararo, o hlalosa ka gore: “Ge bana ba ithuta go diriša melao ya motheo ya Modimo maphelong a bona, ba tla itokišeletša bokamoso gakaone.” Le gona bohwa bjo bo bjalo bo lebiša tlhokomelo go ba thušeng go aga le go hlagolela tswalano ya motho ka noši le Mmopi wa bona.—1 Timotheo 6:19.

Na o kile wa nagana ka go lokišeletša bana ba gago bokamoso bja moya? Ka mohlala, batswadi ba ka dira’ng ge e ba bana ba bona ba phegelela bodiredi bja nako e tletšego? Le ge modiredi wa nako e tletšego a sa swanela go nyaka goba go letela thekgo ya tša ditšhelete, batswadi ba lerato ba ka dira phetho ya go ‘mo kwela bohloko go ya ka dinyakwa tša gagwe’ e le gore ba mo thuše go tšwela pele a le tirelong ya nako e tletšego. (Ba-Roma 12:13; 1 Samuele 2:18, 19; Ba-Filipi 4:14-18) Boemo bjo bo bjalo bja kgopolo bja go nea thekgo ka kgonthe e tla ba bjo bo thabišago go Jehofa.

Ka gona-ge, batswadi ba kolota bana ba bona eng? Ka ntle le go hlokomela dinyakwa tša bona tša nama, batswadi ba Bakriste ba tla kgonthišetša gore bana ba bona ba hwetša bohwa bjo bo humilego bja moya bjo bo tlago go ba hola ka mo go sa felego. Ka tsela yeo, mantšu ao a hwetšwago go Psalme 37:18 a tla phethagala: “Ba boló, matšatši a bôná a tsebya ke Morêna; maxaê a bôná ké a neng le neng.”

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 12 Morokami wa September 15, 1998, letlakala 24.

[Caption on page 26]

Ke bokamoso bofe bjo o bo naganelago bana ba gago?