Phafogela “Lentšu La Ba Šele”
Phafogela “Lentšu La Ba Šele”
“Ó šele di ka se mo latêle; di tlo mo thšaba, ka xobane di sa tsebe lentšu la ba šele.”—JOHANE 10:5.
1, 2. (a) Maria o arabela bjang ge Jesu a mmitša ka leina, gomme ke mantšu afe a Jesu a pejana ao a bontšhwago ke tiragalo ye? (b) Ke’ng seo se dirago gore re kgone go dula re le kgaufsi le Jesu?
JESU yo a tsošitšwego o bona mosadi a eme kgaufsi le lebitla la gagwe leo le se nago selo. O mo tseba gabotse. Ke Maria Magdalena. Mo e nyakilego go ba nywaga e mebedi pejana, o be a ile a ntšha batemona bao ba bego mo tsene. Ga e sa le go tloga ka nako yeo o be a sepela le Jesu le baapostola ba gagwe, a hlokomela dinyakwa tša bona tša letšatši le letšatši. (Luka 8:1-3) Lega go le bjalo, lehono Maria o a lla, o nyamile ka gobane o bone Jesu a e-hwa, bjale e bile le setopo sa gagwe se timetše! Ka gona Jesu o mmotšiša gore: “Mosadi, O llêla’ng? [O tsoma mang? PK]” A nagana gore ke moloti wa serapa, o araba ka gore: “Morêna, xe O mo tlošitše, mpotšê mo O mmeilexo, ke tlê ke mo tšeê.” Ke moka Jesu o re: “Maria!” O lemoga gatee-tee tsela e tlwaelegilego yeo a bolelago le yena ka yona. O goeletša ka lethabo gore “Moruti!” Ke moka o a mo gokarela.—Johane 20:11-18.
2 Pego ye e bontšha ka tsela e kgomago kudu seo Jesu a ilego a se bolela pejana. A ipapetša le modiši gomme balatedi ba gagwe a ba bapetša le dinku, o bolela gore modiši o bitša dinku tša gagwe ka maina gomme di tseba lentšu la gagwe. (Johane 10:3, 4, 14, 27, 28) Ka kgonthe, bjalo ka ge dinku di tseba modiši wa tšona, ka mo go swanago Maria o ile a tseba Modiši wa gagwe, e lego Kriste. Le gona se ke sa therešo ka balatedi ba Jesu ba therešo lehono. (Johane 10:16) Bjalo ka ge tsebe e kwago ya nku e dira gore e kgone go dula kgaufsi le modiši wa yona, ka gona temogo ya rena ya moya e dira gore re kgone go sepela kgaufsi le mehlala ya Modiši wa rena yo Botse, e lego Jesu Kriste.—Johane 13:15; 1 Johane 2:6; 5:20.
3. Ke dipotšišo dife tše dingwe tšeo seswantšho sa Jesu sa lešaka la dinku se dirago gore re nagane ka tšona?
3 Lega go le bjalo, go ya ka sona seswantšho seo, bokgoni bja nku bja go tseba mantšu a batho bo dira gore e se ke ya tseba feela mogwera wa yona eupša gape e tsebe le lenaba la yona. Seo ke sa bohlokwa kudu ka gobane re na le baganetši ba maaka. Ke bomang? Ba šoma bjang? Re ka itšhireletša bjang? E le go hwetša dikarabo, anke re boneng gore ke eng se sengwe gape seo Jesu a se bolelago seswantšhong sa gagwe sa lešaka la dinku.
‘Yo a sa Tsenego ka Kgoro’
4. Go ya ka seswantšho sa modiši, dinku di latela mang, gomme ke mang yo di sa mo latelego?
4 Jesu o re: “Modiši wa dinku ké eo a tsênaxo ka kxôrô. Mo-leta-mojakô o tlo mmulêla; xomme dinku di e di kwe lentšu la xaxwe, a bitša tša xaxwe ka maina, a tseb’o tšwa natšô’. Xe a nthšitše dinku tša xaxwe ka moka, ó [ye] a di ete-pele, dinku di latele, xobane di tseba lentšu la xaxwe. Ó šele di ka se mo latêle; di tlo mo thšaba, ka xobane di sa tsebe lentšu la ba šele.” (Johane 10:2-5) Ela hloko gore Jesu o bolela ka “lentšu” ka makga a mararo. Ka makga a mabedi o bolela ka lentšu la modiši, eupša ka lekga la boraro, o bolela ka “lentšu la ba šele.” Ke motho o šele wa mohuta mang yoo Jesu a bolelago ka yena?
5. Ke ka baka la’ng re sa amogele motho o šele yo go boletšwego ka yena go Johane kgaolo 10?
5 Jesu ga a bolele ka mohuta wa motho o šele yoo re kganyogago go mo amogela—lentšu leo ka leleme la setlogo la Beibele le bolela “go rata batho ba šele.” (Ba-Hebere 13:2) Seswantšhong sa Jesu, motho o šele ga se moeng yo a laleditšwego. Ga a ‘tsene lešakeng la dinku ka mojako, eupša o namela ka gošele.’ Ke “lehodu le mohlakodi.” (Johane 10:1) Ke mang motho wa mathomo yo go bolelwago ka yena ka Lentšung la Modimo yo a ilego a ba lehodu le mohlakodi? Ke Sathane Diabolo. Re hwetša bohlatse ka pukung ya Genesi.
Ge Lentšu la Motho o Šele le be le Kwewa la Mathomo
6, 7. Ke ka baka la’ng Sathane a ka bitšwa ka mo go swanetšego gore ke motho o šele e bile ke lehodu?
6 Genesi 3:1-5 e hlalosa kamoo lentšu la motho o šele le ilego la kwewa ka gona lefaseng ka lekga la mathomo. Pego ye e laodiša gore Sathane o ile a diriša noga ge a e-ya go mosadi wa pele, e lego Efa, gomme a bolela le yena ka tsela e arošago. Ke therešo gore go ya ka pego ye Sathane ga a bitšwe ka go lebanya gore ke ‘motho o šele.’ Lega go le bjalo, ditiro tša gagwe di bontšha gore ka ditsela tše dintši o be a swana le motho o šele yo a hlalositšwego seswantšhong sa Jesu seo se begilwego go Johane kgaolo 10. Ela hloko tše dingwe tša dilo tše ba swanago ka tšona.
7 Jesu o bolela gore motho o šele o ya go bahlaselwa ba gagwe ka lešakeng ka tsela e sa lebanyego. Ka mo go swanago, a diriša noga, Sathane o ile a ya go mohlaselwa wa gagwe ka tsela e sa lebanyego. Mokgwa wo wa bohwirihwiri o ile wa pepentšha seo Sathane a tlogago a le sona e le ka kgonthe—mošwahledi wa sehwirihwiri. Go oketša moo, motho o šele ge a le ka gare ga lešaka o ikemišetša go utswetša mong wa dinku dinku tša gagwe. Ge e le gabotse, ke yo šoro go feta lehodu, ka gobane boikemišetšo bja gagwe ke go “hlaba, le xo fediša.” (Johane 10:10) Ka mo go swanago, Sathane e be e le lehodu. Ka go fora Efa, o ile a utswa go botegela ga gagwe Modimo. Go oketša moo, Sathane gape o tlišitše lehu bathong. Ka baka leo, ke mmolai.
8. Sathane o ile a kgopamiša bjang mantšu a Jehofa le maikemišetšo a gagwe?
8 Go se botege ga Sathane go ile gwa bonagala tseleng yeo ka yona a ilego a kgopamiša mantšu a Jehofa le maikemišetšo a gagwe. O ile a botšiša Efa gore: ‘Afa ruri Modimo o boletše a re: Dihlare tšohle tša tšhemo ye le se ke la di ja?’ Sathane o ile a itira eka o maketše, bjalo ka ge eka o be a re: ‘Ke bjang Modimo e ka bago yo a sa leka-lekanago ka tsela ye?’ O okeditše ka gore: “Modimo, yêna ó tseba xore mohla Lè se jaxo mahlô a lena a tlo buduloxa.” Ela hloko mantšu a gagwe a rego: ‘Modimo o a tseba.’ Go be go le bjalo ka ge eka Sathane o itše: ‘Ke tseba seo Modimo a se tsebago. Ke tseba maikemišetšo a gagwe, le gona ke a mabe.’ (Genesi 2:16, 17; 3:1, 5) Ka manyami, Efa le Adama ga se ba ka ba furalela lentšu la motho yo o šele. Go e na le moo, ba ile ba le kwa gomme ba tliša madimabe go bona le go ditlogolwana tša bona.—Ba-Roma 5:12, 14.
9. Ke ka baka la’ng re swanetše go letela gore lentšu la ba šele le kwewe lehono?
9 Sathane o diriša mekgwa e swanago bakeng sa go aroša batho ba Modimo lehono. (Kutollo 12:9) Ke “rra-xo-moaketši,” gomme bao ka go swana le yena ba lekago go aroša bahlanka ba Modimo ke bana ba gagwe. (Johane 8:44) Anke re eleng hloko tše dingwe tša ditsela tšeo ka tšona lentšu la ba šele le kwewago ka gona lehono.
Kamoo Lentšu la ba Šele le Kwewago ka Gona Lehono
10. Ke tsela efe e nngwe yeo ka yona lentšu la ba šele le kwewago ka yona?
10 Go nea mabaka ka tsela ya bofora. Moapostola Paulo o re: “Le se kê la xôxêlwa kua le kua ke dithutô tša mabala-bala le tše šele.” (Ba-Hebere 13:9) Ke dithuto tša mohuta ofe? Ka ge di ka ‘re gogela kua le kua,’ go molaleng gore Paulo o bolela ka dithuto tšeo di fokodišago go leka-lekana ga rena moyeng. Ke bomang bao ba bolelago dithuto tše bjalo tše šele? Paulo o ile a botša sehlopha sa bagolo ba Bakriste gore: “Le mo xo lena beng xo tlo tsoxa banna, ba ba tl’o xo bolêla ditaba tše šele, xore ba xôxê barutiwa ba tloxê le bôná.” (Ditiro 20:30) Ka kgonthe, lehono ka go swana le mehleng ya Paulo, batho ba bangwe bao pele e bego e le karolo ya phuthego ya Bokriste gabjale ba leka go aroša dinku ka go bolela “ditaba tše šele”—ditherešo tšeo di sa felelago le maaka a matala. Bjalo ka ge moapostola Petro a hlalosa, ba diriša “dipolêlô tša maanô”—mantšu ao e ka rego ke therešo eupša ge e le gabotse a se nago mohola.—2 Petro 2:3.
11. Ke bjang mantšu a hwetšwago go 2 Petro 2:1, 3 a pepentšhago mokgwa le maikemišetšo a bahlanogi?
11 Petro o tšwela pele go pepentšha mekgwa ya bahlanogi ka go bolela gore ba tla “tliša dikaroxô [tšeo] di išaxo thsenyexong.” (2 Petro 2:1, 3) Go etša ge lehodu la seswantšhong sa Jesu sa lešaka la dinku le sa tsene ‘ka mojako eupša le namela ka gošele,’ bahlanogi le bona ba re hlasela ka ditsela tše di sa bonagalego. (Ba-Galatia 2:4; Juda 4) Boikemišetšo bja bona ke bofe? Petro o oketša ka gore: “Ba tlo leka xo Le fora.” Ka kgonthe, go sa šetšwe seo bahlanogi ba ka se bolelago e le go leka go itokafatša, morero wa kgonthe wa bašwahledi ke “xo utswa, le xo hlaba, le xo fediša.” (Johane 10:10) Hlokomela batho ba bjalo ba šele!
12. (a) Ke bjang bagwera ba rena ba ka dirago gore re kwe lentšu la ba šele? (b) Ke go swana gofe mo go lego gona magareng ga makatika a Sathane le a batho ba šele lehono?
12 Bagwera ba kotsi. Lentšu la ba šele le ka kwewa ka bao re gweranago le bona. Bagwera ba kotsi ba tloga ba le kotsi kudu go bafsa. (1 Ba-Korinthe 15:33) Gopola gore Sathane o ile a hlasela Efa—yo monyenyane le yo a nago le phihlelo e nyenyane go batho ba babedi ba pele. O ile a mo kgodiša gore Jehofa o be a lekanyeditše tokologo ya gagwe ka tsela e sa swanelago, mola e le gore ge e le gabotse se se fapanego e be e le therešo. Jehofa o be a rata tlholo ya gagwe ya batho gomme a e-na le taba le katlego ya bona. (Jesaya 48:17) Ka mo go swanago lehono, batho ba šele ba leka go kgodiša lena bafsa gore batswadi ba lena bao e lego Bakriste ba lekanyetša tokologo ya lena ka tsela e sa swanelago. Batho ba bjalo ba šele ba ka go kgoma bjang? Ngwanenyana yo mongwe wa Mokriste o dumela ka gore: “Go fihla bokgoleng bjo itšego, bao ke tsenago le bona ka klaseng ba ile ba fokodiša tumelo ya-ka ka lebakanyana. Ba ile ba dulela go bolela gore bodumedi bja-ka bo be bo e-na le dithibelo tše ntši e bile bo se na teka-tekano.” Lega go le bjalo, therešo ke gore batswadi ba gago ba a go rata. Ka gona ge bao o tsenago le bona sekolo ba leka go go hlohleletša gore o se bote batswadi ba gago, o se ke wa arošwa go swana le Efa.
13. Ke tsela efe e bohlale yeo Dafida a ilego a e latela, gomme ke tsela efe e nngwe yeo ka yona re ka mo ekišago?
13 Mopsalme Dafida o bolela mabapi le bagwera ba kotsi gore: “Xa k’a dula le batho ba maaká; xa nka ka ya le ba bomenetša.” (Psalme 26:4) Le gona mo gape, na o lemoga mokgwa o hlaolago batho ba šele? Ba uta seo ba lego sona—go etša ge Sathane a ile a ikuta ka go diriša noga. Lehono, batho ba bangwe bao ba gobogilego boitshwarong ba ikuta gore ke bomang gotee le go uta maikemišetšo a bona a kgonthe ka go diriša Internet. Mafelong a poledišano a lego go Internet, batho ba bagolo bao ba nago le boitshwaro bjo bo gobogilego ba ka ba ba ipolela gore ke bafsa e le gore ba go wetše moreong. Bafsa, hle e-bang šedi kudu ka gobane go sego bjalo le tla gobatšwa moyeng.—Psalme 119:101; Diema 22:3.
14. Ke bjang ka dinako tše dingwe mekero ya ditaba e gašago lentšu la ba šele?
14 Ditatofatšo tša maaka. Gaešita le ge dipego tše dingwe tša ditaba mabapi le Dihlatse tša Jehofa e le tšeo di nepagetšego, ka dinako tše dingwe mekero ya ditaba e itumelela gore e dirišwe go phatlalatša lentšu le le fošagetšego la ba šele. Ka mohlala, nageng e nngwe pego ya ditaba e ile ya bolela ka mo go fošagetšego gore Dihlatse di ile tša thekga mmušo wa Hitler nakong ya Ntwa ya II ya Lefase. Nageng e nngwe, pego e ile ya latofatša Dihlatse ka gore di senya meago ya dikereke ka boomo. Dinageng tše mmalwa mekero ya ditaba e ile ya latofatša Dihlatse ka go gana go nea kalafo go bana ba tšona le go hlokomologa ka boomo dibe tše kgolo tšeo di dirwago ke badumedi-gotee le bona. (Mateo 10:22) Lega go le bjalo, batho ba ba botegago bao ba re tsebago e le ka kgonthe ba lemoga gore ditatofatšo tše bjalo ke tša maaka.
15. Ke ka baka la’ng e se gabohlale go dumela selo se sengwe le se sengwe seo se bolelwago mekerong ya ditaba?
15 Re swanetše go dira’ng ge e ba re lebeletšane le ditatofatšo tšeo di phatlalatšwago ke lentšu la batho ba bjalo ba šele? Re swanetše go kwa keletšo ya Diema 14:15 yeo e rego: “Lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.” Ga se gabohlale go dumela gore selo se sengwe le se sengwe seo re se botšwago ke mekero ya ditaba ke sa therešo. Gaešita le ge ka ntle le pelaelo re sa nyake go se bote tsebišo ka moka ya lefase, re lemoga gore “lefase ka moka le rapaletše [go yo mobe, NW].” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)—1 Johane 5:19.
‘Lekola Dipolelo tše di Buduletšwego’
16. (a) Mokgwa wa dinku tša kgonthe o bontšha bjang go rereša ga mantšu a Jesu a hwetšwago go Johane 10:4? (b) Beibele e re kgothaletša gore re dire’ng?
16 Lega go le bjalo, re tseba bjang e le ka kgonthe ge e ba re dirišana le mogwera goba le lenaba? Ge e le gabotse, Jesu o bolela gore dinku di latela modiši “xobane di tseba lentšu la xaxwe.” (Johane 10:4) Ga se ponagalo ya kgonthe ya modiši yeo e gogelago dinku go mo latela; eupša ke lentšu la gagwe. Puku ya mabapi le dinaga tša mehleng ya Beibele e anega gore ka nako e nngwe moeng o kile a bolela ka kgodišego gore dinku di tseba modiši wa tšona ka diaparo tša gagwe, e sego ka lentšu la gagwe. Modiši o ile a araba ka gore di be di tseba lentšu. E le go hlatsela se, o ile a nea moeng diaparo tša gagwe gomme moeng a mo nea tša gagwe. A apere diaparo tša modiši, motho yo o šele o ile a bitša dinku, eupša ga se tša ka tša arabela. Di be di sa tsebe lentšu la gagwe. Lega go le bjalo, ge modiši a be a di bitša, gaešita le ge a be a se a apara diaparo tša gagwe, dinku di ile tša tla gatee-tee. Ka gona, motho yo mongwe a ka bonagala bjalo ka modiši, eupša go dinku, seo ga se hlatsele gore e tloga e le modiši. Ge e le gabotse, dinku di hlahloba lentšu la motho yo a di bitšago, tša le bapiša le lentšu la modiši wa tšona. Lentšu la Modimo le re botša gore re dire se se swanago—‘re lekole dipolelo tše di buduletšwego gore re bone ge e ba di tšwa go Modimo.’ (1 Johane 4:1; 2 Timotheo 1:13) Ke’ng seo se tlago go re thuša go dira bjalo?
17. (a) Re tlwaelana bjang le lentšu la Jehofa? (b) Tsebo ya go tseba Jehofa e dira gore re kgone go dira’ng?
17 Ka mo go kwagalago, ge re tseba lentšu, goba molaetša wa Jehofa gakaone, re tla kgona go lemoga gakaone lentšu la motho o šele. Beibele e bontšha kamoo re hlagolelago tsebo e bjalo ka gona. E re: “Ditsêbê tša lena di tlo kwa [“lentšu,” PK] ka nthaxo xa lena xe xo thwe: Tsela šé! Tšeang ka yôna!” (Jesaya 30:21) “Lentšu” leo le lego ka nthago ga rena le tšwa ka Lentšung la Modimo. Nako e nngwe le e nngwe ge re bala Lentšu la Modimo, go bjalo ka ge eka re kwa lentšu la Modiši wa rena yo Mogolo, e lego Jehofa. (Psalme 23:1) Ka baka leo, ge re dutše re ithuta Beibele, ke mo re tlwaelanago le lentšu la Modimo. Tsebo yeo ya go mo tsebela kgaufsi e dira gore re kgone go kwa gatee-tee lentšu la ba šele.—Ba-Galatia 1:8.
18. (a) Go tseba lentšu la Jehofa go akaretša’ng? (b) Go ya ka Mateo 17:5, ke ka baka la’ng re swanetše go kwa lentšu la Jesu?
18 Go tseba lentšu la Jehofa go akaretša’ng ka mo go tšwelago pele? Ka ntle le go kwa, go akaretša le go latela. Ela hloko gape Jesaya 30:21. Lentšu la Modimo le tsebatša gore: “Tsela šé!” Ee, re kwa ditlhahlo tša Jehofa ka go ithuta Beibele. Se se latelago, o laela gore: “Tšeang ka yôna!” Jehofa o nyaka gore re dire dilo ka go dumelelana le seo re se kwago. Ka baka leo, ka go diriša seo re ithutago sona, re bontšha gore ga se ra fo kwa lentšu la Jehofa eupša gape re le latetše. (Doiteronomio 28:1) Le gona go kwa lentšu la Jehofa go bolela go kwa lentšu la Jesu, ka gobane Jehofa ka noši o re boditše gore re dire bjalo. (Mateo 17:5) Ke’ng seo Jesu yo e lego Modiši yo Botse a re botšago gore re se dire? O re ruta gore re dire barutiwa le go bota “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:45; 28:18-20) Go kwa lentšu la gagwe go bolela bophelo bjo bo sa felego go rena.—Ditiro 3:23.
“Di tlo mo Thšaba”
19. Re swanetše go arabela bjang go lentšu la ba šele?
19 Ka gona, re swanetše go arabela bjang go lentšu la ba šele? Ka tsela yeo dinku di arabelago ka yona. Jesu o re: “Ó šele di ka se mo latêle [le gatee, NW]; di tlo mo thšaba.” (Johane 10:5) Karabelo ya rena e gabedi. Sa pele, ‘le gatee re ka se latele’ motho o šele. Ee, re gana motho o šele ka mo go feletšego. Ge e le gabotse, go ya ka Segerika sa Beibele, polelwana “le gatee” e fetišetša tsela e matla ya go bontšha go gana ka leleme leo. (Mateo 24:35; Ba-Hebere 13:5) Sa bobedi, re “tlo mo tšhaba,” goba ra mo furalela. Yeo ke tsela e nnoši ya go arabela go bao dithuto tša bona di sa dumelelanego le lentšu la Modiši yo Botse.
20. Re tla arabela bjang ge re lebeletšane le (a) bahlanogi ba bofora, (b) bagwera ba kotsi, (c) dipego tša mekero ya ditaba tšeo di fošagetšego?
20 Ka gona, ge re lebeletšane le bao ba bolelago dikgopolo tša bohlanogi, re nyaka go dira seo Lentšu la Modimo le se bolelago ge le re: “Le phafoxêlê ba ba diraxo dikxaoxanô le dikxopišô, bà xana thutô ye Le e rutilwexo. Le ba široxêlê.” (Ba-Roma 16:17; Tito 3:10, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ka mo go swanago, bafsa ba Bakriste bao ba lebeletšanego le dikotsi tša bagwera ba babe ba nyaka go diriša keletšo ya Paulo yeo e neilwego Timotheo yo mofsa e rego: “Thšaba dikxanyoxô tša bosoxana.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Le gona ge re lebeletšane le ditatofatšo tša maaka go tšwa mekerong ya ditaba, re tla gopola keletšo ya Paulo e tšwelago pele e yago go Timotheo e rego: “[Bao ba theetšago lentšu la ba šele] ba tlo boêla dinonwaneng. Xe e le wene, phafoxêla tšohle.” (2 Timotheo 2:22; 4:3-5, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Go sa šetšwe gore lentšu la ba šele le ka kwagala le thelela gakaakang, re tšhaba dilo ka moka tšeo di tlago go fotodiša tumelo ya rena.—Psalme 26:5; Diema 7:5, 21; Kutollo 18:2, 4.
21. Ke moputso ofe woo o letetšego bao ba ganago lentšu la ba šele?
21 Ka go phema lentšu la ba šele, Bakriste ba tloditšwego ka moya ba arabela go mantšu a Modiši yo Botse ao a hwetšwago go Luka 12:32. Fao Jesu o re go bona: “Se boifê, wene mohlatswana o monyenyane, xobane Tata-weno ó ikxahletšwe ke xo Le fa mmušô.” Ka mo go swanago, “dinku tše dingwê” di fagahlela go kwa mantšu a Jesu a rego: “Tlang lena bašexofatšwa ba Tate, Le tšeê kabêlô ya lena ya mmušô wo Le o lokišeditšwexo xo tloxa xo theweng xa lexohle.” (Johane 10:16; Mateo 25:34) A moputso o ruthetšago pelo gakaakang woo o re letetšego ge e ba re gana “lentšu la ba šele”!
[Dipotšišo tša Thuto]
[Caption on page 15]
Maria o ile a tseba Kriste
[Caption on page 16]
Motho o šele ga a ye go dinku ka tsela e lebanyago
[Caption on page 18]
Re arabela bjang lentšung la ba šele?
Na o a Gopola?
• Sathane o swanelwa bjang ke tlhaloso ya motho o šele yo go boletšwego ka yena seswantšhong sa Jesu sa mabapi le lešaka la dinku?
• Lentšu la ba šele le kwewa bjang lehono?
• Re ka tseba bjang lentšu la ba šele?
• Re swanetše go arabela bjang go lentšu la ba šele?