Ditšhilo Tšeo di Tlišago Bogobe ka Gae

GO BOLETŠWE gore bogobe ke “sejo se segolo bophelong,” “sejo sa motheo go dijo ka moka,” “sejo sa batho sa ka mehla go tloga mehleng ya bogologolo.” Ee, go tloga mehleng ya bogologolo, bogobe e be e dutše e le sejo se segolo. Ge e le gabotse, se sengwe sa dinyakwa tša bohlokwa kudu tša batho e be e le gore ba ikhweletše dijo tša letšatši le lengwe le le lengwe.

Setswaki sa motheo sa bogobe ke bupi, bjoo bo hwetšwago ka go šila mabele. Ka gona, go šila ke mošomo wa bokgoni wa mehleng ya bogologolo. Ka ntle le thušo ya metšhene, go šila mabele gore e be bupi e swanetše go ba e be e le mošomo o thata gakaakang! Mehleng ya Beibele, modumo wa tšhilo o be o tswalanywa le maemo a tlwaelegilego, a khutšo, gomme go se be gona ga wona go be go bolela manyami.—Jeremia 25:10, 11.

Go šila go be go akaretša’ng historing ka moka ya batho? Ke mekgwa efe le didirišwa dife tšeo di bego di dirišetšwa go phetha se? Le gona ke mehuta efe ya ditšhilo yeo e dirišetšwago go tliša bogobe ka gae lehono?

Ke ka Baka La’ng di Nyakega?

Jehofa o boletše le batho ba pele ba babedi, e lego Adama le Efa, a re: “Ši-dio, ke Le neile dimela ka moka tša xo enywa peu tša mo lefaseng ka moka, le dihlare tšohle tše di lexo mo xo lôna tša dienywa tša dipeu tša tšôna; e bê dijô tša lena.” (Genesi 1:29) Go dijo tšeo Jehofa Modimo a di neilego batho go be go e na le dipeu tšeo di tšwago mahlakeng a mabele. Mothopo wo wa dijo o be o le bohlokwa gore batho ba tšwele pele ba phela, ka ge mabele ka moka—go akaretša korong, garase, rye, oats, reise, leotša, sorghum le lefela—a e-na le di-carbohydrate tšeo di nago le setatšhe seo mmele o kgonago go se fetola gore e be mothopo o mogolo wa matla—glucose.

Lega go le bjalo, mmele wa motho ga se wa hlamelwa gore o šile mabele a feletšego, ao a sa dirwago selo. Go batho, go bonolo go ja mabele ao a šitšwego gore e be bupi gomme ka morago a apewa. Ditsela tše bonolo kudu tša go fetola mabele a mantši gore e be bupi ke ka go a setla ka gare ga lehudu, ka go a šila magareng ga mafsika a mabedi, goba ka go diriša bobedi go setla le go šila.

Ditšhilo Tšeo di Sepetšwago ke Batho

Dihlwa-dieme tša mabitleng a Egipita ya bogologolo di bontšha go dirišwa ga mohuta o mongwe wa sedirišwa sa mehleng ya pele sa go šila mabele, e lego lwala la sala. Le ile la bitšwa bjalo ka gobane le e-na le sebopego sa sala. Sedirišwa se sa go šila se be se bopša ke mafsika a mabedi—lwala leo le nago le mokotiana leo le sekamego ganyenyane gotee le tšhilo e nyenyane. Mošomi—yo gantši e bego e le mosadi—o be a khunama ka pele ga sedirišwa se gomme a swara tšhilo ka diatla tše pedi. Ke moka o be a sepediša tšhilo godimo ga lwala ka go e iša pele le morago, a šila mabele ao a lego gare ga mafsika a a mabedi. A sedirišwa se bonolo gakaakang eupša e le se se šomago ka katlego!

Lega go le bjalo, go khunama ka diiri tše dintši go be go le kotsi mmeleng. Go kgorometša tšhilo go fihla ka lehlakoreng la kgole la lwala le go e buša go be go gobatša mokokotlo, matsogo, dirope, dikhuru le menwana ya maoto ya mošomi. Dinyakišišo tša go se šome gabotse ga marapo a mmele tše di tšwago kua Siria ya bogologolo di dirile gore ditsebi tša mešaletša ya dilo tša kgale di phethe ka gore go diriša malwala a  swanago le a go be go bakela basadi ba bafsa dikgobalo tše dikgolo—dikhuru tšeo di sehlegilego, go gobala go fihla karolong ya mafelelo ya marapo a mokokotlo le bolwetši bjo bošoro bja osteoarthritis monwaneng o mogolo wa leoto. Kua Egipita ya bogologolo, go diriša tšhilo yeo e dirišwago ka matsogo go be go bonagala e le mošomo wa balata ba basadi. (Ekisodo 11:5) * Diithuti tše dingwe di dumela gore ge ba-Isiraele ba be ba tloga Egipita, lwala la sala e be e le mohuta wa sedirišwa sa go šila seo ba ilego ba tloga le sona.

Dikaonefatšo tše di dirilwego ka morago didirišweng tša go šila di be di akaretša go ba le mesehlo bobedi go tšhilo le lwala e le gore mabele a šilege gabotse. Go tšweletšwa ga lešoba la sebopego sa fanele mo tšhilong go ile gwa dira gore modiriši wa yona a kgone go e tlatša ka mabele, ao a bego a fo wela bogareng bja mafsika. Lekgolong la bone goba la bohlano la nywaga B.C.E., Gerika e ile ya hlama motšhene wa go šila o bonolo go o diriša. O be o e-na le mokgothi o rapamego wo o bego o tsemilwe pinagareng yeo o dikologago go yona, o be o kgomagantšwe le tšhilo. Go iša lehlakore leo le sa tsengwago pinagareng la mokgothi wo pele le morago ka mosepelo o mokopana wa seka-bora go dira gore tšhilo yeo e nago le lešoba la sebopego sa fanele e gohlane le lwala.

Didirišwa ka moka tšeo go boletšwego ka tšona pejana di be di e-na le bofokodi bjo bogolo. Di be di ithekgile ka mosepelo wa go ya pele le morago woo go bego go se na phoofolo yeo e bego e ka tlwaetšwa go o dira. Ka baka leo, didirišwa tše tša go šila di be di ithekgile ka batho gore ba di diriše. Ke moka go ile gwa tla thekinolotši e mpsha—tšhilo yeo e dikologago. Mo nakong ye diphoofolo di be di ka dirišwa.

Ditšhilo tše di Dikologago di Dira Gore Mošomo o be Bonolo

Go tloga go le molaleng gore tšhilo e dikologago e hlamilwe dinageng tšeo di lego go dikologa Mediterranean mo e ka bago lekgolong la bobedi la nywaga B.C.E. Lekgolong la pele la nywaga C.E., ba-Juda ba Palestina ba be ba tlwaelane le sedirišwa se bjalo sa go šila, ka gobane Jesu o boletše ka “lwala la go šila go etša leo le bego le dikološwa ke pokolo.”—Mareka 9:42, NW.

Tšhilo yeo e sepetšwago ke phoofolo e be e dirišwa kua Roma le karolong e kgolo ya Mmušo wa Roma. Ditšhilo tše dintši tše bjalo di sa dutše di le gona kua Pompeii. Di bopša ke tšhilo e boima ya sebopego sa galase ya go ela nako yeo e bego e šoma go tšhela mabele gotee le lwala la sebopego sa khoune. Ge tšhilo e dikologa godimo ga lwala, dithoro tša mabele di be di tšhelwa magareng ga mafsika a a mabedi gomme di šilwa. Ditšhilo tšeo di lego gona tša mohuta wo di fapana ka bogolo go tloga go disenthimithara tše 45 go ya go tše 90 ka bophara. Ditšhilo tše di be di fihla go botelele bja disenthimithara tše 180.

Ga go tsebje gabotse ge e ba ditšhilo tša go dikologa tšeo di dirišwago ka matsogo di hlamilwe go tšwa go tšeo di sepetšwago ke diphoofolo goba ge e ba tšeo di sepetšwago ke diphoofolo di hlamilwe go tšwa go tšeo di dirišwago ka matsogo. Boemong le ge e le bofe, mohola wa tšhilo ya go dikologa yeo e dirišwago ka matsogo e be e le gore ke e nyenyane gomme go bonolo go e diriša. E be e e-na le mafsika a mabedi ao a dikologago mohlomongwe a bophara bja disenthimithara tše 30 go ya go tše 60. Bogodimo bja lwala bo be bo e-na le lehutlana gomme botlase bja tšhilo bo be bo e-na le mokotiana e le gore e lekane moo lwala le nago le lehutlana gona. Tšhilo e be e dula gare moo e kago kgona go dikologa gomme e be e dikološwa ka mokgothi wa kota. Ka tlwaelo, basadi ba babedi ba be ba dula ba lebane, yo mongwe le yo mongwe wa bona o be a swara mokgothi ka seatla setee gomme ba dikološa tšhilo. (Luka 17:35) Ka seatla seo se sa dirego selo, yo mongwe wa basadi o be a tsenya mabele ganyenyane-ganyenyane ka gare ga lešoba la tšhilo leo a tsenywago ka go lona, gomme mosadi yo mongwe o be a kgoboketša bupi ge bo tšhologa bo e-tšwa lešing la lwala a bo tsenya ka gare ga leselo goba ka gare ga sethebe. Mohuta wo wa tšhilo ke wona o bego o tloga o nyakwa ke mašole, basesiši ba  dikepe goba malapa a manyenyane ao a dulago kgole le mafelo ao go šilelwago go ona.

Tšeo di Sepetšwago ke Meetse Goba Moya

Mo e ka bago ka 27 B.C.E., moentšeneare wa Roma e lego Vitruvius o ile a nea tlhaloso ya tšhilo yeo e sepetšwago ke meetse ya mehleng ya gagwe. Meetse ao a elago a be a kgorometša mahuduo a leotwana leo le emego thwii le tsentšwe aseng e rapamego, gomme a dira gore leotwana le dikologe. Leotwana leo le nago le meno a manyenyane le be le fetišetša mosepelo wo aseng e emego thwii. Ke moka, ase ye e be e dikološa tšhilo e kgolo.

Tekanyo ya tšweletšo ya tšhilo yeo e sepetšwago ke meetse e be e le bjang ge e bapetšwa le tšweletšo ya ditšhilo tše dingwe? Go akanyetšwa gore ditšhilo tšeo di dirišwago ka matsogo di be di šila mabele a ka tlase ga dikhilograma tše 10 ka iri, gomme ditšhilo tšeo di šomago gabotse kudu tšeo di sepetšwago ke diphoofolo di akanyetšwa go dikhilograma tše 50. Ka lehlakoreng le lengwe, tšhilo yeo e hlamilwego ke Vitruvius yeo e sepetšwago ke meetse e be e kgona go šila dikhilograma tše 150 go ya go tše 200 ka iri. Tshepedišo ya motheo yeo e hlalositšwego ke Vitruvius e ile ya tšwela pele e dirišwa ka nywaga e mentši ka morago ga fao ke badiriši ba ditšhilo bao ba nago le bokgoni, ka mehuta-huta le ka dikaonefatšo tše dintši.

Meetse ao a elago e be e se ona mothopo o nnoši wa matla a tlhago wo o bego o dirišetšwa go sepetša ditšhilo. Ge e ba ditšhilo tšeo di sepetšwago ke meetse di be di ka tšeelwa legato ke diseila tša phaphapha, morero o swanago o be o ka fihlelelwa. Diphaphapha di ka ba di ile tša thoma go dirišwa kua Yuropa lekgolong la bo-12 la nywaga C.E., gomme di be di dirišwa gohle bakeng sa go šila kua Belgium, Jeremane, Holland le mafelong a mangwe. Di ile tša dirišwa go ba go fihla ge ditšhilo tšeo di sepetšwago ke moya-meetse le methopo e mengwe ya matla ganyenyane-ganyenyane di thoma go dira gore methopo e mengwe ya matla ka moka e se sa dirišwa.

“Re fê Lehono Boxôbê bya Rena bya ka Mehla”

Go sa šetšwe tšwelopele, mekgwa e mentši ya go šila ya mehleng ya bogologolo e sa dutše e dirišwa dikarolong tše dingwe tša lefase. Lehudu le mose di sa dutše di dirišwa dikarolong tše dingwe tša Afrika le Oceania. Kua Mexico le Amerika Bogare, malwala a sala a dirišetšwa go šila mabele a go dira di-tortilla. Le gona ditšhilo tše dintši tšeo di sepetšwago ke meetse le diphaphapha di sa dutše di dirišwa mafelong a fapa-fapanego.

Lega go le bjalo, bupi bjoo gantši bo dirišetšwago go apea bogobe dinageng tše di hlabologilego gabjale bo tšweletšwa ke metšhene ya ditšhilo tšeo di dikologago yeo e fogo itshepelela. Dithoro tša mabele ganyenyane-ganyenyane di dirwa bupi ge di dutše di šilwa ka mo go tšwelago pele magareng ga di-cylinder tša tšhipi tše di sepelago ka dipedi tše di nago le boalo bja makgwakgwa tšeo di dikologago ka lebelo le le sa swanego. Tshepedišo ye e dira gore go kgonege gore go tšweletšwe mehuta e fapa-fapanego ya bupi ka tšhelete ya tlase.

Ka ntle le pelaelo, go hwetša bupi bja go apea ga e sa le mošomo o boima kudu go etša kamoo o kilego wa ba ka gona. Lega go le bjalo, re ka leboga Mmopi wa rena gore o re neile bobedi mabele le bokgoni bja go a fetola gore e be “boxôbê bya rena bya ka mehla.”—Mateo 6:11.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Caption on page 22]

From the Self-Pronouncing Edition of the Holy Bible, containing the King James and the Revised versions

[Caption on page 23]

Ditšhilo tšeo di sepetšwago ke diphoofolo

[Caption on page 23]

Lwala la sala la Egipita

[Caption on page 23]

Soprintendenza Archeologica per la Toscana, Firenze