Ke Bomang Bao Ba Neago Modimo Letago Lehono?

“E a swanetšwexo ke letaxô le thêtô le matla ke Wene Morêna Modimo wa rena.”—KUTOLLO 4:11.

1, 2. (a) Ke mehlala efe yeo e bontšhago lefapha la tša thutamahlale le le bitšwago biomimetics? (b) Go rotoga potšišo efe, gomme karabo ke efe?

LETŠATŠING le lengwe ka bo-1940, moentšineare wa Switzerland e lego George de Mestral o ile a tšea mpša ya gagwe a yo sepela-sepela le yona. Ge a boa gae, o ile a lemoga gore diaparo tša gagwe gotee le boya bja mpša di be di tletše ka megomara-kgapana. Ka ge a be a nyaka go tseba, o ile a hlahloba megomara-kgapana ye ka maekrosekopo gomme a makatšwa ke dihuku tše dinyenyane tšeo di bego di swara selo le ge e le sefe seo se bego se e-na le lešoba. Mafelelong, o ile a hlama selo sa mankekišane seo se swanago le yona—Velcro. De Mestral o be a se noši tabeng ya go ekiša tlhago. Kua United States, barwarre ba ga Wright ba ile ba hlama sefofane ka morago ga go ithuta ka dinonyana tše dikgolo tšeo di fofago. Moentšineare wa Mofora e lego Alexandre-Gustave Eiffel o ile a thala polane ya tora ya Paris yeo e reeletšwego ka yena, a diriša tsela ya motheo yeo e dirago gore lerapo la motho la serope le kgone go thekga boima bja mmele.

² Mehlala ye e bontšha gabotse seo se bitšwago biomimetics (thutaphedi ya go ekiša dilo tše di phelago), e lego lefapha la tša thutamahlale leo le nyakago go ekiša dilo tše di hlamilwego tša tlhago. * Lega go le bjalo, ke mo go kwagalago go botšiša gore: Ke gakae moo bahlami ba tumišago Yo a hlamilego megomara-kgapana ye e menyenyane, dinonyana tše dikgolo, lerapo la motho la serope le dilo tše dingwe ka moka tše di kgahlišago tša mathomo tšeo dilo tše dintši tše di hlamilwego ke batho di theilwego go tšona? Therešo e nyamišago ke gore lefaseng la mehleng yeno, ke ka sewelo Modimo a tumišwago goba a newago letago leo le mo swanetšego.

3, 4. Ke’ng seo se bolelwago ke lentšu la Sehebere leo le fetoletšwego e le “letago,” gomme le swanetše go šupa’ng ge le dirišwa go Jehofa?

³ Ba bangwe ba ka ipotšiša gore, ‘Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go nea Modimo letago? Na Modimo ga a na letago?’ Ke therešo gore Jehofa ke Motho yo a nago le letago kudu legohleng, eupša seo ga se bolele gore batho ka moka ba mo lebelela e le yo a nago le letago. Ka Beibeleng, lentšu la Sehebere leo le fetoletšwego e le “letago” le na le kgopolo ya motheo ya “boima.” Le šupa go selo le ge e le sefe seo se dirago gore motho a bonagale e le yo mogolo goba yo bohlokwa go ba bangwe. Ge le dirišwa go Modimo, le šupa go seo  se dirago gore Modimo e be yo a phagametšego batho.

⁴ Ke batho ba sego kae lehono bao ba lemogago seo se dirago gore Modimo e be yo a phagamego. (Psalme 10:4; 14:1) Ge e le gabotse, batho ba tumilego setšhabeng, ka ge ba tloga ba sa dumele go Modimo, gantši ba tutueditše batho go swara Mmopi yo a nago le letago wa legohle ka go hloka tlhompho. Ba dirile se ka ditsela dife?

“Ba Hlôka tše ba Kaxo Latola ka Tšôna”

5. Bo-rathutamahlale ba bantši ba hlalosa bjang ka mo go fošagetšego dilo tše di makatšago tša tlholo?

⁵ Bo-rathutamahlale ba bantši ba bolela ka go tia gore ga go na Modimo. Ka gona, ba hlalosa bjang dilo tše di makatšago tša tlholo, go akaretša le batho? Ba bolela gore dilo tše bjalo tše di makatšago di tlile ka tlhagelelo, matla a sa laolwego a go itiragalela ga dilo. Ka mohlala, ratlhagelelo e lego Stephen Jay Gould o ngwadile gore: “Re mo ka baka la gore sehlopha se se fapanego sa dihlapi se be se e-na le lephego le le fapanego leo le bego le ka kgona go fetoga ya ba maoto bakeng sa diphedi tša ka nageng . . . Mo gongwe re ka hlologela karabo ‘e phagamego’—eupša ga go le e tee.” Ka mo go swanago, Richard E. Leakey le Roger Lewin ba ngwadile gore: “Mohlomongwe batho e fo ba phošo e se nago morero ya bophelo.” Gaešita le bo-rathutamahlale bao ba retago bobotse le tlhamego ya dilo tša tlhago ba palelwa ke go tumiša Modimo.

6. Ke’ng seo se arošago ba bantši go neeng Modimo tumišo yeo e mo swanelago bjalo ka Mmopi?

⁶ Ge batho ba ba rutegilego kudu ba bolela gore tlhagelelo ke selo sa kgonthe, ba bolela gore ke feela bao ba sa rutegago bao ba ganago go e dumela. Ba bantši ba arabela bjang polelong e bjalo? Nywageng e fetilego, monna yo a bego a e-na le tsebo kudu ka tlhagelelo o ile a boledišana le batho bao ba bego ba dumela kgopolo ye. O itše: “Ke lemogile gore batho ba bantši bao ba dumelago tlhagelelo ba dumela ka gobane ba boditšwe gore batho ka moka ba ba rutegilego ba a e dumela.” Ee, ge batho ba ba rutegilego ba tšweletša dipono tša bona tša boila-Modimo, ba bangwe ba arošwa go neeng Modimo tumišo yeo e mo swanelago bjalo ka Mmopi.—Diema 14:15, 18.

7. Go ya ka Ba-Roma 1:20, ke’ng seo se ka bonwago gabotse ka tlholo e bonagalago, gomme ka baka la’ng?

⁷ Na bo-rathutamahlale ba fihleletše diphetho tša bona ka ge ditherešo le bohlatse di bontšha seo? Le gatee! Re dikologilwe ke bohlatse bja go ba gona ga Mmopi. Moapostola Paulo o ngwadile mabapi le yena gore: “Hleng tše di sa bonwexo tša xaxwe, e lexo matla a neng le neng, le bomodimo bya xaxwe, le tšôna xo tloxa thlolong [ya batho] ya lexohle, ba ka di hlatha ka xo bôna ditirô tša xaxwe, ’me ba hlôka tše ba kaxo latola ka tšôna.” (Ba-Roma 1:20) Mmopi o tlogetše bohlatse bja go ba gona ga gagwe medirong ya diatla tša gagwe. Ka go rialo, Paulo o bolela gore go tloga mathomong a go ba gona ga batho, go be go dutše go kgonega gore batho ba ‘hlathe’ bohlatse bja go ba gona ga Modimo ka tlholo e bonagalago. Bohlatse bjo bo kae?

8. (a) Magodimo a kgonthe a hlatsela bjang matla le bohlale bja Modimo? (b) Ke’ng seo se bontšhago gore legohle le bile le Sebaki sa Mathomo?

⁸ Re bona bohlatse bja go ba gona ga Modimo magodimong a tletšego dinaledi. Psalme 19:1 e re: “Maxodimo a re anêxêla boxolo bya Modimo.” “Maxodimo”—letšatši, ngwedi le dinaledi—a hlatsela matla le bohlale bja Modimo. Palo e kgolo ya dinaledi e a re boifiša. Le gona makoko a ka moka a legodimo ga a sepele lefaufaung a se na morero, eupša a sepela ka go dumelelana le melao e lebanyago ya tlhago. * (Jesaya 40:26) Na ke mo go kwagalago  go bolela gore thulaganyo e bjalo e tlile ka go fo itiragalela mo go sa laolwego? Sa bohlokwa ke gore bo-rathutamahlale ba bantši ba bolela gore legohle le ile la fo tšwelela gatee-tee. Ge a hlalosa seo se bolelwago ke se, moprofesara yo mongwe o ngwadile gore: “Legohle leo le bilego gona ka mo go sa felego le amogelega kudu [ponong] ya baila-Modimo le ya ma-agnostic. Ka mo go swanago, legohle leo le bilego le mathomo go bonagala le swanetše go ba le sebaki sa mathomo; ka gobane ke mang yo a ka akanyago ka setšweletšwa se bjalo seo go se nago selo seo se se bakilego?”

9. Bohlale bja Jehofa bo bonagala bjang diphoofolong?

⁹ Le gona, lefaseng re bona bohlatse bja go ba gona ga Modimo. Mopsalme o boletše gore: “Morêna, medirô ya xaxo xa se ka boati! O e dirile xohle ka bohlale; lefase le tletše dibopiwa tša xaxo.” (Psalme 104:24) “Dibopiwa” tša Jehofa, go akaretša le diphoofolo, di hlatsela bohlale bja gagwe. Go etša ge re bontšhitše mathomong, tlhamego ya dilo tše di phelago ke ya maemo a godimo moo e lego gore bo-rathutamahlale ba nyaka go e ekiša. Nagana ka mehlala e mengwe e sego kae. Banyakišiši ba ithuta ka manaka a dikgama ka pakane ya go dira dihelemete tše di tiilego kudu; ba nyakišiša ka mohuta wa ntši yeo e nago le bokgoni bjo bogolo bja go kwa ka kgopolo ya go kaonefatša dilo tšeo di dirišetšwago go thuša go kwa; gomme ba nyakišiša ka maphego a leribiši ka kgopolo ya go kaonefatša difofane tšeo di sa kgonego go bonwa sekirining seo se amogelago molaetša wa radio. Eupša go sa šetšwe gore batho ba leka gakaakang, ruri ba ka se kgone go ekiša dilo tša mathomo tše di phethagetšego tšeo di hwetšwago tlhagong. Puku ya Biomimicry—Innovation Inspired by Nature e re: “Dilo tše di phelago di dirile dilo tšohle tšeo rena re nyakago go di dira, ka ntle le go diriša oli e ntši e dirilwego ka mašaledi a dimela le diphoofolo tše di bodilego, go šilafatša polanete goba go bea bokamoso bja tšona kotsing.” A bohlale bjo bogolo gakaakang!

10. Ke ka baka la’ng e le mo go sa kwagalego go gana go ba gona ga Mohlami yo Mogolo? Bontšha.

¹⁰ Ge o ka lebelela godimo magodimong goba wa lebelela tlholo yeo e lego gona mo lefaseng, bohlatse bja go ba gona ga Mmopi bo molaleng. (Jeremia 10:12) Re swanetše go tloga re dumelelana le dibopiwa tša legodimong tšeo di goeletšago ka gore: “E a swanetšwexo ke letaxô le thêtô le matla ke Wene Morêna Modimo wa rena, xobane ke Wene O hlodilexo dilô tšé.” (Kutollo 4:11) Lega go le bjalo, bo-rathutamahlale ba bantši ba palelwa ke go bona bohlatse bjo ka ‘mahlo a dipelo tša bona’ gaešita le ge ba ka ba ba makatšwa ke tlhamego ya dilo tšeo ba di bonago ka mahlo a bona a kgonthe. (Ba-Efeso 1:18) Re ka swantšhetša se ka tsela ye: Go kgahlwa ke bobotse le tlhamego ya dilo tša tlhago gomme wa gana go ba gona ga Mohlami yo Mogolo ke mo go sa kwagalego go fo swana le go kgahlwa ke seswantšho se sebotse se se thadilwego gomme ka nako e swanago wa gana go ba gona ga rabokgabo yo a fetotšego pampiri e se nago selo gore e be modiro wa bokgwari bjo bogolo. Ga go makatše gore bao ba ganago go dumela go Modimo ba bitšwa ba go “hlôka tše ba kaxo latola ka tšôna”!

‘Difofu Tšeo di Hlahlago Difofu’ di Aroša ba Bantši

11, 12. Thuto ya go rulaganyetšwa pheletšo e sa le pele e theilwe kgopolong efe, gomme ke’ng se se bontšhago gore thuto ye ga e nee Modimo letago?

¹¹ Batho ba bantši ba bodumedi ba tloga ba dumela gore tsela ya bona ya borapedi e nea Modimo letago. (Ba-Roma 10:2, 3) Lega go le bjalo, bodumedi ka kakaretšo bo bopa karolo e nngwe ya lekoko la batho yeo ge e le gabotse e thibetšego ba dimilione go nea Modimo letago. Seo se ka ba bjalo bjang? Anke re ahla-ahleng ditsela tše pedi.

¹² Ya pele, madumedi a tšeela Modimo letago ka go diriša dithuto tša maaka. Tšea ka mohlala thuto ya go rulaganyetšwa pheletšo e sa le pele. Thuto ye e theilwe kgopolong ya gore ka ge Modimo a e-na le matla a go tseba bokamoso, o swanetše go ba a tseba mafelelo a dilo ka moka e sa le pele. Thuto ya go rulaganyetšwa pheletšo e sa le pele e šišinya gore ke kgale kudu Modimo a rulaganyeditše bokamoso bja motho yo mongwe le yo mongwe e sa le pele—e ka ba bjo bobotse goba bjo bobe. Go ya ka kgopolo ye, Modimo o swanetše go pharwa ka molato bakeng sa tlaišego le bokgopo ka moka bjo bo lego gona lefaseng la mehleng yeno. Ke mo go tlogago go sa nee Modimo letago ge a pharwa ka molato woo ka tshwanelo e lego wa Lenaba la gagwe le legolo, Sathane, yoo Beibele e mmitšago “mmuši wa lefase”!—Johane 14:30; 1 Johane 5:19.

13. Ke ka baka la’ng e le bošilo go nagana gore Modimo a ka se kgone go laola bokgoni bja gagwe bja go tseba bokamoso? Bontšha.

¹³ Thuto ya go rulaganyetšwa pheletšo e sa le pele  ke thuto e sego ya mangwalo yeo e thomeletšago Modimo. E gakantšha seo a ka se dirago le seo ge e le gabotse a se dirago. Therešo ya gore Modimo a ka tseba ditiragalo e sa le pele e bolelwa ka mo go kwagalago ka Beibeleng. (Jesaya 46:9, 10) Lega go le bjalo, ke mo go sa kwagalego go nagana gore a ka se kgone go laola bokgoni bja gagwe bja go tseba bokamoso goba gore o ikarabela ka mafelelo a mangwe le a mangwe. Ka mohlala: A re re o be o e-na le matla a magolo. Na seo se be se ka go dira gore o ikwe o swanetše go kuka selo se se sengwe le se sengwe se boima seo o se bonago? Le gatee! Ka mo go swanago, go ba le bokgoni bja go tseba bokamoso ga go gapeletše Modimo gore a tsebe goba a ahlole pheletšo ya dilo e sa le pele. O diriša go tseba ga gagwe dilo e sa le pele ka kelohloko le ka bohlale. * Go molaleng gore dithuto tša maaka, go akaretša le go rulaganyetšwa pheletšo e sa le pele, ga di nee Modimo letago.

14. Ke ka tsela efe bodumedi bjo bo rulagantšwego bo hlompholotšego Modimo?

¹⁴ Tsela ya bobedi yeo ka yona bodumedi bjo bo rulagantšwego bo hlomphollago Modimo ke ka boitshwaro bja balatedi ba bjona. Go lebeletšwe gore Bakriste ba latele dithuto tša Jesu. Gare ga dilo tše dingwe, Jesu o rutile balatedi ba gagwe gore ba ‘ratane’ gomme ba tšwele pele ba ‘se karolo ya lefase.’ (Johane 15:12; 17:14-16) Go thwe’ng ka baruti ba Bojakane? Na ba latetše dithuto tšeo e le ka kgonthe?

15. (a) Pego ya baruti ke efe ge go tliwa tabeng ya dintwa tša ditšhaba? (b) Boitshwaro bja baruti bo bile le mafelelo afe go ba dimilione?

¹⁵ Nagana ka pego ya baruti ge go tliwa tabeng ya ntwa. Ba thekgile dintwa tše dintši tša ditšhaba, ba di dumelela ba ba ba di etelela pele. Ba šegofaditše madira gotee le go lokafatša polao. Re gapeletšega go botšiša gore, ‘Na baruti ba bjalo ga se ba ka ba nagana gore baphenkgišani ba bona bao ba lego ka lehlakoreng le lengwe le bona ba dira selo se se swanago?’ (Bona lepokisi le le rego “Modimo o Ema le Bomang?”) Baruti ga ba nee Modimo letago ge ba bolela gore ba thekgwa ke yena dintweng tšeo di tletšego tšhollo ya madi, le gona ga ba mo nee letago ge ba bolela gore ditekanyetšo tša Beibele di šiilwe ke nako e bile ba dumelela boitshwaro bjo bo gobogilego bja mohuta le ge e le ofe bja tša botona le botshadi. Ba tloga ba re gopotša ka baetapele ba bodumedi bao Jesu a ilego a ba bitša “ba-dira-bokxôpô” le gore ke ‘difofu tšeo di hlahlago difofu’! (Mateo 7:15-23; 15:14) Boitshwaro bja baruti bo dirile gore ba dimilione ba fole leratong la bona la go rata Modimo.—Mateo 24:12.

Ke Bomang Bao Ruri ba Neago Modimo Letago?

16. E le go araba potšišo ya gore ke bomang bao ruri ba neago Modimo letago, ke ka baka la’ng re swanetše go lebelela ka Beibeleng?

¹⁶ Ge e ba batho ba tumilego le ba nago le tutuetšo ba lefase le ka kakaretšo ba paletšwe ke go nea Modimo letago, gona ke bomang bao ruri ba dirago bjalo? E le go araba potšišo yeo, re swanetše go lebelela ka Beibeleng. Ke mo go kwagalago go dumela gore Modimo o na le tshwanelo ya go bolela tsela yeo ka yona a nyakago go newa letago, gomme o bea ditekanyetšo tšeo ka Lentšung la gagwe, Beibele.  (Jesaya 42:8) Anke re ahla-ahleng ditsela tše tharo tša go nea Modimo letago, boemong bjo bongwe le bjo bongwe re tla ahla-ahla potšišo ya gore ke bomang bao ruri ba dirago bjalo lehono.

17. Jehofa ka noši o ile a bontšha bjang gore go newa ga leina la gagwe letago ke sebopego sa bohlokwa sa thato ya gagwe, gomme ke bomang bao ba tumišago leina la Modimo lefaseng ka bophara lehono?

¹⁷ Ya pele, re ka nea Modimo letago ka go tumiša leina la gagwe. Therešo ya gore go dira bjalo ke sebopego sa bohlokwa sa thato ya Modimo e bonagala go seo Jehofa a se boditšego Jesu. Matšatšing a sego kae pele a e-hwa, Jesu o ile a rapela a re: “Tata! Nea ’ina la xaxo letaxô.” Ke moka lentšu le ile la araba la re: “Ke le neile letaxô; ’me ke sa tlo boêla kè le nea letaxô.” (Johane 12:28) Ga go belaetše gore motho yo a bego a bolela e be e le Jehofa ka noši. Go tšwa karabong ya gagwe, go molaleng gore go newa ga leina la gagwe letago go bohlokwa go yena. Ka gona, ke bomang bao ba neago Jehofa letago lehono ka go tsebatša leina la gagwe le ka go le tumiša lefaseng ka bophara? Ke Dihlatse tša Jehofa, gomme di dira bjalo dinageng tše 235!—Psalme 86:11, 12.

18. Re ka hlaola bjang bao ba rapelago Modimo ka “xo rereša,” gomme ke sehlopha sefe seo se bego se dutše se ruta therešo ya Beibele ka lebaka la ka godimo ga ngwaga-kgolo?

¹⁸ Ya bobedi, re ka nea Modimo letago ka go ruta therešo ka yena. Jesu o boletše gore barapedi ba therešo ba be ba tla “rapêla [Modimo] ka . . . xo rereša.” (Johane 4:24) Re ka hlaola bjang bao ba rapelago Modimo ka “xo rereša”? Ba swanetše go gana dithuto tšeo di sa thewago Beibeleng le tšeo di hlalosago Modimo le thato ya gagwe ka tsela e fošagetšego. Le gona, ba swanetše go ruta ditherešo tše di sekilego tša Lentšu la Modimo, go akaretša le tše di latelago: Jehofa ke Modimo yo Godimo-dimo, gomme letago la boemo bjoo bjo bo phagamego le ya go yena a nnoši (Psalme 83:18); Jesu ke Morwa wa Modimo e bile ke Kgoši e kgethilwego ya Mmušo wa Modimo ka Mesia (1 Ba-Korinthe 15:27, 28); Mmušo wa Modimo o tla kgethagatša leina la Jehofa wa ba wa phethagatša morero wa gagwe ka lefase le le ka batho bao ba lego go lona (Mateo 6:9, 10); ditaba tše dibotse tša mabapi le Mmušo wo di swanetšwe go bolelwa lefaseng ka moka. (Mateo 24:14) Ka lebaka la ka godimo ga ngwaga-kgolo, ke sehlopha setee feela seo se bego se ruta ditherešo tše bjalo tša bohlokwa ka potego—Dihlatse tša Jehofa!

19, 20. (a) Ke ka baka la’ng boitshwaro bjo bobotse bja Mokriste bo nea Modimo letago? (b) Ke dipotšišo dife tšeo di ka thušago go hlaola bao ba neago Modimo letago lehono ka go tšwela pele ba itshwere gabotse?

¹⁹ Ya boraro, re ka nea Modimo letago ka go phela ka go dumelelana le ditekanyetšo tša gagwe. Moapostola Petro o ngwadile gore: “Tsela ye Le tšeaxo ka yôna Lè le xare xa ba-ntlê, a e bê e botse, xore xe ba Le phara ba re Le disenyi, e tlê e re xe ba lebeleša, ba bônê medirô e botse ya lena ’me ba rêtê Modimo, è le letšatši le a ba etetšexo ka lôna.” (1 Petro 2:12) Boitshwaro bja Mokriste bo swanetše go bonagatša tumelo ya gagwe. Ge babogedi ba mo šeditše—seo se bolelago gore ge ba bona gore boitshwaro bjo bobotse bja Mokriste bo tlišwa ka mo go lebanyago ke tumelo ya gagwe—se se nea Modimo letago.

²⁰ Ke bomang lehono bao ba neago Modimo letago ka go tšwela pele ba itshwere gabotse? Ge e le gabotse, ke sehlopha sefe sa bodumedi seo mebušo e mentši e se retilego ka baka la go ba ga sona le khutšo, le go ba ga sona baagi ba ba kwago molao bao ba lefago metšhelo ya bona? (Ba-Roma 13:1, 3, 6, 7) Ke batho bafe bao ba tsebjago lefaseng ka bophara ka go ba boteeng le badumedi-gotee le bona—botee bjoo bo fenyago go se swane ga morafe, ga setšhaba le ga setšo? (Psalme 133:1; Ditiro 10:34, 35) Ke sehlopha sefe seo se tsebjago lefaseng ka bophara ka modiro wa sona wa thuto ya Beibele woo o kgothaletšago go hlompha molao, ditekanyetšo tša lapa le ditekanyetšo tša boitshwaro tša ka Beibeleng? Go na le sehlopha setee feela seo se  itlhatselago ka boitshwaro bja sona bjo bobotse dikarolong tše le tše dingwe—Dihlatse tša Jehofa!

Na o Nea Modimo Letago?

21. Ke ka baka la’ng re swanetše go naganišiša mabapi le ge e ba rena ka noši re nea Jehofa letago?

²¹ Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ipotšiša gore, ‘Na nna ka noši ke nea Jehofa letago?’ Go ya ka Psalme 148, dilo tše dintši tšeo di hlodilwego di nea Modimo letago. Barongwa, magodimo a kgonthe, lefase le diphoofolo tša lona—ka moka di tumiša Jehofa. (Ditemana 1-10) Ke mo go nyamišago gakaakang gore batho ba bantši ga ba dire bjalo lehono! Ka go phela ka tsela yeo e neago Modimo letago, o dumelelana le tlholo ka moka yeo e tumišago Jehofa. (Ditemana 11-13) Ga go na tsela e kaone ya go phela bophelo bja gago.

22. Ka go nea Jehofa letago, o šegofatšwa ka ditsela dife, gomme boikemišetšo bja gago e swanetše go ba bofe?

²² Ka go nea Jehofa letago, o šegofatšwa ka ditsela tše dintši. Ge o dutše o bontšha tumelo sehlabelong sa Kriste sa topollo, o boelanywa le Modimo gomme o thabela tswalano ya khutšo le e putsago le Tatago wa legodimong. (Ba-Roma 5:10) Ge o dutše o nyaka mabaka a go nea Modimo letago, o ba le pono e nepagetšego kudu, ya go ba yo a lebogago. (Jeremia 31:12) Ke moka, o ba boemong bja go thuša ba bangwe go phela bophelo bjo bo thabišago, bjo bo nago le morero, ka go rialo wena ka noši wa hwetša lethabo le legolo. (Ditiro 20:35) Eka o ka ba gare ga bao ba ikemišetšago ka go tia gore ba nee Modimo letago—gabjale le ka mo go sa felego!

[Mengwalo ya ka tlase]

[Dipotšišo tša Thuto]

[Lepokisi go letlakala 12]

“Modimo o Ema le Bomang?”

Monna yo a bego a le Madireng a Jeremane a Lefau-faung nakong ya Ntwa ya II ya Lefase eupša yo ka morago a ilego a ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o a gopola:

“Seo se bego se ntshwenya nywageng yeo ya ntwa . . . e be e le go bona baruti ba mo e ka bago madumedi ka moka—Katholika, Luthere, Episcopal, bjalo-bjalo—ba šegofatša difofane tša ntwa le dihlopha tša banamedi ba tšona pele di fofa go ya masolong a go betša dibetša tša tšona tše di bolayago. Gantši ke be ke ipotšiša gore, ‘Modimo o ema le bomang?’

“Mašole a Jeremane a be a apara lepanta leo le nago le tšhisepere yeo go yona go bego go ngwadilwe mantšu a a rego, Gott mit uns (Modimo o na le rena). Eupša ke be ke ipotšiša gore, ‘Ke ka baka la’ng Modimo a be a ka se eme le mašole ao a lego ka lehlakoreng le lengwe ao e bego e le a bodumedi bjo bo swanago e bile e le ao a bego a rapela Modimo o tee?’”

[Caption on page 10]

Dihlatse tša Jehofa ruri di nea Modimo letago lefaseng ka bophara

Na o a Gopola?

• Ke ka baka la’ng re ka bolela gore bo-rathutamahlale ka kakaretšo ga se ba thuša batho go nea Modimo letago?

• Ke ka ditsela dife tše pedi tšeo ka tšona bodumedi bjo bo rulagantšwego bo thibetšego batho go nea Modimo letago?

• Ke ka ditsela dife re ka neago Modimo letago?

• Ke ka baka la’ng o swanetše go naganišiša mabapi le ge e ba wena ka noši o nea Jehofa letago?