Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Batho ba ka Phela Nako e Kaaka’ng?

Batho ba ka Phela Nako e Kaaka’ng?

Batho ba ka Phela Nako e Kaaka’ng?

KA March 3, 1513, monyakišiši wa mo-Sepania e lego Juan Ponce de León o ile a tšea leeto la bohlokwa ka sekepe. O ile a sesa go tloga Puerto Rico a e na le kholofelo ya go fihla sehlakahlakeng sa Bimini. Mabarebare a re o be a tsoma sediba sa mohlolo—Mothopo wa Bofsa. Eupša o ile a gorogela nageng yeo ga bjale e bitšwago Florida, kua U.S.A. Go ba gona, ga se a ka a hwetša mothopo wo ka ge o se gona.

Lehono batho ka kakaretšo ga ba phele nywaga ya ka godimo ga e 70 goba e 80. Le ge Beibele e lokeletša batho bao ba ilego ba phela nywaga ya ka godimo ga yeo, 2002 Guinness Book of World Records e bolela gore nywaga ya motho yo a tšofetšego go feta bohle yo a kilego a phela e be e le e 122 le matšatši a 164. (Genesi 5:3-32) Lega go le bjalo, seithuti sa bioethics e lego John Harris se boletše gore: “Nyakišišo e sa tšwago go dirwa mo nakong ye e dira gore re kgone go bona lefase leo go lona botšofadi—gaešita le lehu—di ka bago tše di phemegago.” Banyakišiši ba mmalwa ba lekgolong la bo-21 la nywaga ba bolela ka “kgonagalo ya bophelo bja go se hwe,” “go se sa hwa ga batho ka 2099,” “bokgoni bja go ata ga disele tše di sa hwego” le tše di swanago le tšeo.

Pukung ya gagwe ya The Dream of Eternal Life, Mark Benecke o re: “Mo e nyakilego go ba mmele ka moka o mpshafatšwa ka makga a mmalwa nakong ya bophelo. . . . Ka morago ga nywaga e ka bago e šupa, re ba le mmele o mofsa e le ka kgonthe.” Lega go le bjalo, se ga se tšwele pele ka mo go sa felego ka gobane disele di kgaotša go ikatiša ka morago ga go ikarola ka makga a mmalwa ao a rulagantšwego e sa le pele. Lega go le bjalo, Benecke o bolela gore ge nkabe go se bjalo, “mmele wa motho o be o ka impshafatša ka nako e telele kudu—gaešita le ka mo go sa felego.”

Nagana gape ka tekanyo e makatšago ya bjoko bja motho ya go kgona go rwala tsebišo, e lego yeo e fetago kgole tekanyo ya bjona yeo re ka e dirišago bophelong bja rena bjo bokopana. Go ya ka Encyclopædia Britannica, bjoko bja motho “bo na le bokgoni bjo bogolo kudu go feta bjo go naganwago gore bo na le bjona nakong ya bophelo bja gagwe.” (Kgatišo ya 1976, Bolumo 12, letlakala 998) Puku ya How the Brain Learns, ye e ngwadilwego ke David A. Sousa, e bolela gore: “Mo e nyakilego e e-ba mererong ka moka, bokgoni bja bjoko bja go boloka tsebišo ga bo lekanywe.”—Letlakala 78, Kgatišo ya Bobedi, copyright 2001.

Tseleng yeo mmele o šomago ka yona, ke ka baka la’ng banyakišiši ba sa hwetše lebaka leo le dirago gore re hwe? Le gona ke ka baka la’ng bjoko bja motho bo e-na le bokgoni bjo bjalo bjo bo makatšago? Na go a kgonega gore re be re bopetšwe go tšwela pele re monya tsebo ka mo go sa felego? Ke ka baka la’ng re kgona go nagana ka bophelo bjo bo sa felego?

Beibele e re: “Le tša neng le neng [Modimo] ó di beile dipelong tša bôná. Fêla, tirô ye Yêna Modimo a e diraxo, mathômô le mafêlô a yôna, motho xa a e lemoxe.” (Mmoledi 3:11) Mantšu a a bontšha gore Modimo o tsentše ka go rena kgopolo ya go phela ka mo go sa felego. Ka baka leo, re tla dula re e-na le selo seo re ithutago sona ka Modimo le mediro ya gagwe. Ge e ba re be re ka phela ka nywaga e dimilione tše dikete—ee, ka mo go sa felego—ka mehla re be re tla kgona go ithuta mo go oketšegilego ka mediro e makatšago ya tlholo ya Modimo.

Mantšu a Jesu Kriste le wona a bontšha gore go a kgonega gore batho ba phele ka mo go sa felego. O itše: “Bophelô byo bo sa felexo ké xe ba Xo tseba, Wene Modimo-dimo Ò le nnoši. Ba tsebê le Moromiwa wa xaxo Jesu Kriste.” (Johane 17:3, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Go thwe’ng ka wena? Na o nyaka go phela ka mo go sa felego?

[Caption on page 3]

Juan Ponce de León o ile a tsoma mothopo wa bofsa

[Caption on page 3]

Ponce de León: Harper’s Encyclopædia of United States History